Sayku Usmaan Ɓii Fooduye

Iwde to Wikipedia
Alkule lateŋ
     
Sayku Usmaan Ɓii Fooduye
ɓii aadama
Jinsudamngel Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuSokoto Caliphate Taƴto
InndeOsman Taƴto
Noble titlesultan Taƴto
Ɗuubi daygo15 Bowte 1754 Taƴto
ƊofordeGobir Taƴto
Date of death1817 Taƴto
Place of deathSokoto Taƴto
MarudeAbu Bakr Atiku, Muhammed Bello, Nana Asmaʼu Taƴto
WoldeInngilisjo, Arabic, Hawsare, Fulfulde Taƴto
Writing languageHawsare, Fulfulde, Arabic Taƴto
Sana'ajiwriter, philosopher, poet Taƴto
Position heldSultan of Sokoto Taƴto
DiinaDiina Lislaama Taƴto

Sayku Usmaan Ɓii Fooduye ko o Lollirɗo kadi Usmaan Dan Fojoo (Hawsare; Shehu Usmanu Ɗan Fodiyo lafjuki ) maa e ɗemɗe Janane Osman Dan Fodio (1754-1817).[1] Ko Winndiyanke e ardiiɗo dawla Pullo jokkunooɗo ɗatal Sunna laaɓu ngal, hanko o Salinooɗo bidi’a (jillindir ngol diina islaamu e finaa-tawaaji).[2]

Nguurndam Usmaan Ɓii Fooduye[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

O jibinaa ko e saare no wi’ee Marata nder (leydi Niiser hannde) e hitaande 1754. [3]Baaba makko laatino ko Tooroodo jeyaaɗo Fummi Haara Demmbuɓe, Fuuta Tooro, leydi Senegaal hannde. Ko Dem wonnoo yettoode musidal maɓɓe. Ko e laawol yaadu Makka baaba Usmaan Ɓii Fooduye wonnoo wondude e seteeɓe, sentere wootere darii e leyɗe Hawsa.[4] Baaba makko lutti ɗon o resi o dañi ɓiɓɓe maako, nder burtibe yaadu dina woni Usman on e minnyirawo maako Muhammad Belly. Oon tuma yaadu Makka ko duuɓi heewɗi ko non yimɓe hiirnaange ɗuuɗuɓe daakorii leyɗe funnaange ronki hewtude Makka ronki yiltaade to iwnoo.[5]


Gila nde o wonnoo paykun (cukalel), Sayku Usmaan Ɓii Fooduye woni e janngugol Alqur’aana. Karamoko makko laatino Jibril Ibn Umaar jeyaaɗo e leñol Burdameeɓe maa Tuwaareg’en. Ɓaawo nde o timminoo jannde makko nden, o woni e yiilade e ca’e Hawsaaɓe wano Gobir himo waajoo himo haɗa bid’a e rewugol sanamuuji. Ko non o fuɗɗori darjinde e nder Gobir, yimɓe ɗuuɗuɓe woni e ɗoftaade noddaandu makko haa kanko e yaadiiɓe makko ɓen ɓe fampii jihaadi, ɗum ko e hitaande 1795. Ko non laamɓe Hawsaaɓe ɓen wano on wi’eteeɗo Yunfa ndaari tawi ko maa tiindoda e maɓɓe adal ɓe liɓude laamuuji maɓɓe. E hino ko Dikko Hamdun winndi e on alhaali: Yeddinaaki wonde Seeku Usmaan tuugnoke e musiɓɓe mun caggal nde laamiiɓe hawsa ndoondi konuuji mumen pa’i e juulɓe o tawi feere alaa ko maa o tuugno e musidal makko ngal tawo.. hade makko dañde woɓɓe sabu so wanaa noon o waɗnoo o waawataano noddude jihaadi.[6]

Sayku Usmaan feri kañum e yimɓe mun ɓen yaari hedde leyɗe takkiiɗe Gobir fii heɓugol faabo Fulɓe egga-hoɗaaɓe yiilotonooɓe e ɗen nokkuuje. Ɓe woni e pooɗondirgol ɗon haa e hitaande 1808 juulɓe ɓen heɓi poolgal timmungal e nder haɓo Alkalawa, ko e ngon Yunfa sahinɗinaa. Sayku Usmaan woni Amiiru (laamɗo juulɓe) Sokoto, laamateeri tuugiindi e sunna lislaamu laaɓuɗo. E hitaande 1815, laatii Sayku nawyii ronkitii, o halfini laamu ngun ɓiɗɗo makko no wi’ee Ahmadu Bello. Sayku Usmaan maayi Sokoto 1817, ko ɗon kadi o surraa.

Battingol Sayku Usmaan[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Sayku Usmaan wallifino ko heewi: gimɗi e fulfulde, e aarabuure, e hawsaare, kañum e defte diina maa laamu. Wootere e majje ko Ihya us sunna wa ixmadul bid'a. E baŋŋe taariika e polotigi, ko e innde jihaadi makko ndin jihaadiiji go’o kadi fampaa e yoga e nokkuuje Afrik Hiirnaange haa laamateeriiji alsilamaaku wano ɗii ɗoo sincaa: laamateeriiji Maasina (sincuɗo: Seeku Ahmadu), Adamaawa (sincuɗo: Moodibbo Aadama), laamateeri Alahajji Umaru Taal.

Nassiji[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

  1. Hunwick, John O. 1995. "Arabic Literature" in Africa: the Writings of Central Sudanic Africa, pp.
  2. http://www.webpulaaku.net/defte/jsuretcanale/hist_essays/shsph_171819.html
  3. Lapidus, Ira M. A History of Islamic Societies. 3rd ed. New York, NY: Cambridge University Press, 2014, p. 469.
  4. "Usman dan Fodio | Fulani leader | Britannica". www.britannica.com (in Engeleere). Retrieved 2021-12-12.
  5. Meredith, Martin (2014). The fortunes of Africa : a 5000-year history of wealth, greed, and endeavour. Internet Archive. New York : Public Affairs. pp. 164–165. ISBN 978-1-61039-459-8.
  6. "Keywords; history, nation building, Nigeria, role | Government | Politics". Scribd (in Engeleere). Retrieved 2020-05-26.