Émilie Delorme
Émilie Delorme jibinaa ko ñalnde 23 noowammbar 1975 to Villeurbanne, ko gardiiɗo juɓɓule pinal Farayse. Ko kanko woni gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde to bannge jimɗi e jimɗi Pari[2] gila 1 lewru Yarkomaa 2020.
Jannde e debut karallaagal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Émilie Delorme janngii violon, violon e ƴeewndo jimɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lyon e Nancy, ɗo o heɓi njeenaari violon. E oon sahaa gooto, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Nancy, ɗo o heɓi heen seedantaagal ganndal siwil, o timmini jaŋde makko e duɗal tataɓal njuɓɓudi juɓɓule pinal to duɗal jaaɓi haaɗtirde njuɓɓudi pinal.[3]
O fuɗɗii gollude ko e IMG Artists hade makko naatde e ñalngu winndereyankeewu Aix-en-Provence e hitaande 2000 caggal ɗuum e nder dingiral laamɗo la Monnaie to Bruxelles e hitaande 2003.[4] E hitaande 2007, o arti e ñalngu Aix-en-Provence, ngu Bernard Foccroulle ƴetti njuɓɓudi mum jooni, ngam wontude gila 2009 gardiiɗo Akademi e Konsiiruuji.
Gardiiɗo Akademi to ñalngu Aix-en-Provence
Tuggi 2009 haa 2019, Émilie Delorme wonnoo ko gardiiɗo Akademi e Konsiiruuji Fedde Adunaare Naalankaagal Lirik to Aix-en-Provence. E gardagol makko, Akademi oo fuɗɗii gollondiral naalankaagal e jimɗiyankooɓe wiyeteeɓe Ondrej Adamek, Mark André, Christina Athinodorou, Bastien David, Sivan Eldar, François Filidei, François Meïmoun, Diana Soh, Josephine Stephenson, Oscar Strasnoy, Philip Venables, e ardotooɓe jimɗi ɗii , Simon Rattle, Carlo Rizzi, Marko Letonja, Pablo Heras-Casado, Kazushi Ono, Daniele Rustioni, Duncan Ward, e ardiiɓe dingiral ngal, hono Ted Huffman, Laila Soliman, Sjaron Minailo, Marie-Ève Signeyrole, e winndooɓe Penda Diouf, Cordelian Lyn .[5][6]
E gardo dingiral Katie Mitchell, o sosi porogaraam rewɓe waɗooɓe operaaji ngam wallitde rewɓe waɗooɓe operaaji.[7] O woni ko e ƴellitde lowre Oropnaare akademiiji opera, lowre Oropnaare akademiiji operaaji (Enoa), nde o ƴetti e hitaande 2011, kam e lowre MEDiterranean INcubator des artistes émergents (Medinea), fawaade e ƴellitde gollondiral e naalankooɓe Mediteraane baasin. Gila 2014, nde jaɓɓotoo ko e nder fedde nde Orkestra sukaaɓe Mediteraane mo hawrata ko e jimɗi ummoriiɗi e baasi Mediteraane kala sahaa ngam heblude e jokkondirde e golle.[5][8]
Gardiiɗo Konservatoire ngenndiijo toowɗo jimɗi e jimɗi Pari
Toɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Émilie Delorme toɗɗaama gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2020. Ko kanko woni debbo gadano ardinoowo ngalɗoo duɗal gila nde sosaa e hitaande 1795.[3][9]
E lewru Duujal 2022, jaagorgal pinal Rima Abdul Malak hollitii hesɗitinde manndaa Émilie Delorme fotde duuɓi tati.[10][11]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Jaaynde ministeer oo ina fammina : « Émilie Delorme maa ƴettu eɓɓaande tuugiinde e ƴellitaare jaŋde, tawa ina waɗi udditaare winndereyankoore, doole e yah-ngartaa, tawa ina naatna geɗe hakkunde fannuuji e nder ngonka mbayliigu dijital. Eɓɓaande ndee maa ɓeydu hakkille e keewal gollal almudɓe, e heblooji nguurndam e mbaadiiji jokkondire karallaagal. »[12]
E nder manndaa mum gadano, Conservatory yahri yeeso e ranking QS Performing Art mo seerndi duɗe janngirɗe naalankaagal e nder winndere ndee : gila e 17ɓo e hitaande 2020, o yahri ko e 5ɓo e hitaande 2021, o yahri 4ɓo e hitaande 2022 caggal ɗuum o yahri 2ɓo e hitaande 2023][1] [14][15]
E nder kesɗitingol manndaa mum e lewru desaambar 2022, bayyinaango ummoraade e ministeer pinal ina teeŋtina : « To bannge goɗɗo, jokkude golle ɗe o fuɗɗii, yeru, e dow ballal renndoyankeewal sosngo ngoo walla mbayliigu mum dijital . Kono kadi kesam-hesaagu jaŋde e sosde Lab Janngugol, njuɓɓudi golle wiɗto, walla hay sosde birooji golle ngam ƴellitde jokkondiral karallaagal e jokkude jaŋde. »[16][17]
Konservatoor ɓeydaaɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E lewru Yarkomaa 2023, nde fuɗɗii eɓɓaande « Conservatory augmenté », fawaade e rokkude duɗal ngal kuutorɗe jaŋde kese : kaɓirɗe dijital gollondiral, lowre jaŋde to woɗɗi, suudu 3D baɗaandu e daande immersive. E wiyde jaaynde ministeer oo : « faandaare ndee ko waawde wallitde mbayliigu dijital e nder njuɓɓudi muulngo ngoo, kam e ƴellitgol karallaagal kesal to bannge sonndu e natal, kam e haajuuji jaŋde. »[16]
Eɓɓoore ndee ko keɓtinaaɗo e porogaraam njulaagu miliyoŋaaji 5 e nder peeje Farayse 2030.[18]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Roux, Marie-Ode (16 desaambar 2019). "Emilie Delorme, debbo gadano innaaɗo e duɗal jimɗi e jimɗi Pari" [Emilie Delorme, debbo gadano toɗɗaaɗo gardiiɗo duɗal jimɗi e jimɗi Pari]. Le Monde (e Farayse). Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 17 Duujal 2019. Ƴeewtaa ko ñalnde 31 Duujal 2019.
"Emilie Delorme, debbo gadano inniraaɗo e l."