Jump to content

Abbi Morton Diyaaz

Iwde to Wikipedia
Abbi Morton Diyaaz
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
InndeAbby Taƴto
Innde ɓesnguDiaz Taƴto
Ɗuubi daygo22 Jolal 1821 Taƴto
ƊofordePlymouth Taƴto
Date of death1 Seeɗto 1904 Taƴto
Place of deathBelmont Taƴto
Sana'ajiwriter, educator, activist, children's writer Taƴto
Archives atSmith College Taƴto

Abby Morton Diaz (22 noowammbar 1821 – 1 abriil 1904) ko jannginoowo, yuɓɓinoowo hakkeeji rewɓe, e peewnitoowo gollorɗe.

Nguurndam gadano

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

O jibinaa ko e hitaande 1821 to Plymouth, to Massachusetts, to wuro Ichabod Morton, golloowo mawɗo haɓantooɓe maccungaagu. Omo jogii miñiraaɓe njoyo, ko kanko tan woni ɓiɗɗo debbo. Gooto e maamiraaɓe makko ko George Morton, hijjoore Plymouth .

Nde o woni suka debbo, Diaz wonnoo ko binndoowo fedde sukaaɓe haɓantoonde maccungaagu, nde kala tergal ina yiɗi waɗde heen seedantaagal capanɗe jeegom e joy (25) e yontere kala, ko kaalis keewɗo e oon sahaa. Ngam dañde feccere e darnde makko, o yahi o alaa butel, o ɓoornii garteruuji. O woni ko e ballal ardiiɓe luulndiiɓe maccungaagu , William Lloyd Garrison e Horace Mann .

Won ɗo ɓesngu nguu hoɗi e jarribo renndo Brook Farm to West Roxbury, Massachusetts, baaba makko mahi toon galle e nder kitaale 1840, o woni toon jannginoowo. Nde laaɓi wonde renndo ngoo wonataa ko ƴaañoowo, Morton en ngarti Plymouth. [1]

Mawnugol aranol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

O resi, kono ko dewgal juutngal, jibini ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Ngam wallitde ɓe, o jannginii e duɗe laamu e duɗe keertiiɗe, o woniino gardiiɗo galle e nder duunde hesere sara Plymouth, o "yaltini" comci peewnoowo comci mawɗo. Nde o yilliima "lofts" o tawi ina woodi rewɓe waawɓe golle toon e njoɓdi seeɗa sabu ɓe ngalaa feere woɗnde.

Fedde rewɓe jaŋde e gollorde

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ko kanko sosi fedde rewɓe jaŋde e gollorde to Boston . Golle teeŋtuɗe ɗe ndeen fedde waɗi ko rokkude rewɓe e sukaaɓe rewɓe ɓe ngalaa ballal, ndeenka sariya e juuɗe gollotooɓe e yeeyooɓe ɓe njoɓataa njoɓdi laaɓtundi. O suɓaama e dow nanondiral hooreejo fedde jaŋde e njulaagu hitaande kala gila nde sosaa.

Winndiyanke e jannginoowo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 1861, Diaz neldi daartol to Atlantic Monthly , e innde teskinnde, o heɓi heen seedantaagal capanɗe jeegom dolaar. Daartol makko ngam sukaaɓe, ngol o fuɗɗii yaltude e jaayndeeji Young Folks e jaayndeeji goɗɗi, ina jogii innde mawnde, e yeewtere caggal yeewtere, fuɗɗoraade e ɓataakeeji William Henry feewde e neene makko, Pink e Blue, Bojel leydi tokosiri, Deftere Farmer Hill, Daartol jannginoowo duɗal e won e nate Bache Life arano . [ [1] Nde Rep . Ɗeeɗoo e goɗɗe ina tawee e defte ɗiɗi, Deftere Bybury e Caɗeele nder galleeji. [1]

Ɓataakeeji makko e binndanɗe makko jowitiiɗe e caɗeele galleeji e nder galleeji, ngaddani mo ƴeewteede no neɗɗo haaloowo e laamu nii, o noddaama ngam waɗde lecture e ɗeen naamne. O janngi ɓataake e nder batu rewɓe waɗnoo to Philadelphia e hitaande 1876. Winndannde ndee ina wiyee « Ƴellitaare jikkuuji e nder duɗe », gila nde yalti e jaaynde wiyeteende The Arena .

  1. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "WS".