Abdul Aminu Mahmud
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | British Nigerian |
| Innde | Abdul |
| Innde ɓesngu | Mahmud |
| Ɗuubi daygo | 20 Jolal 1968 |
| Ɗoforde | Bauchi (Gelle) |
| Wolde | Inngilisjo |
| Sana'aji | human rights defender, poet, writer, lawyer |
| Janngi to | University of Jos, Nigerian Law School |
| Start of work period | 1993 |
| Hair color | black hair |
| Eye color | brown |
| Personal pronoun | L485 |
Abdul Mahmud ko awokaajo Naajeeriya, ƴamoowo rento, winndiyanke, daraniiɗo hakkeeji aadee, golloowo ganndal, binndoowo, yimoowo,[1] gonnooɗo hooreejo fedde janngooɓe e daraniiɗo.[2] Ko kanko woni hannde hooreejo, Ligue des avocats d’intérêt public (PILL), fedde awokaaji karallaagal e jeytaare, daraniinde ƴellitde e ƴellitde hakkeeji pelle ɗe ngonaa laamuyankooje e ɗe ngonaa laamuyankooje, luggiɗnde demokaraasi e laamu e yaajtinde sariyaaji nafooje renndo. Ko o yimoowo Najeriya mo yonta tataɓo, golle makko peeñii e innde Obemata. Won e jimɗi makko kadi firaama e ɗemɗe Poloñ, Lituwaani e Farayse.
Nguurndam gadano, jaŋde e golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Jaangirde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Abdul 'Aminu' Mahmud jibinaa ko Bauchi, Fuɗnaange-rewo Naajeeriya ñalnde 20 lewru Noowammbar hitaande 1968.[3] O janngi to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fedde nde, to diiwaan Ondo e to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jos, to diiwaan Plateau ɗo o heɓi Bachelor makko to bannge sariyaaji, LL.B (Honours), caggal ɗuum o yahri to Duɗal Master to bannge sariyaaji to Naajeeriya, to duɗal sariyaaji leydi Naajeeriya.[4]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Golle sariya
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ko kanko woni mawɗo Awokaa, Efesis Lex, (Autorneys & Solicitors), Abuja e hooreejo Ligue des Awokaaji Jawdi (PILL). Ko adii ɗuum, ko kanko woni Teknoloji Tivoli mawɗo, to bannge sariya, to Angalteer, o wonii kadi gardiiɗo sarwisaaji sariya, fedde Liberties Siwil, CLO, Nijeer.[5] O woni ko e ƴellitaare Holanndee en ko faati e ƴellitaare, sariya & Njuɓɓudi renndo hakkunde leyɗeele ganndal renndo (klaas 1998), kadi ko o jannginoowo e nder sariyaaji jojjanɗe aadee, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Olabisi, Ogun.[6] O woniino depiteeji batu ngenndiwal 2014 e nder leydi Najeriya lomtotooɗi Feddeeji Feddeeji siwil.
Miijo renndo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Obemata, nom de guerre makko ko balloowo sahaa kala e geɗe sariya[8] e geɗe renndo, ngenndiije e geɗe winndereyankooje e nder jaayɗe mawɗe ngenndiije e winndereyankooje binndaaɗe e jaayɗe elektoronik, ina jeyaa heen jaaynde The Guardian (Niiseer), Daily Times (Niiseer), Teleeji Channels, Teleeji Afrik jeytaare Afrik, Rajo Biritaan en Broadcasting Corporation e nder bologaaji keewɗi e nder internet e nder laylayti renndo.
Antolooji
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Bindi ɓantol
- Natal hoore mum
- Wonande WS, wonande Breytenbach
- E nder koyɗe makko
- Ɓernde am ina ɓuuɓtoo, Prometheus
- Wallugo naange
- Laabi Seppooji
- Siftorde
Fewre
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Toɓɓere ƴeewndo Charlie
Rewindaade binndol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Yiɗde Lola Shoneyin mo laana ndiwoowa Faggudu sariya leydi Naajeeriya'en to bannge faggudu leydi Naajeeriya: Review de l’assoconomique de l'Àr'siase e Musa Babayo Enen fof ko en Biafrans - Naatoowo e Naatoowo e nder fedde toppitiinde ko faati e ñawu nguu e nder leydi Chido OnumahBinndanɗe e binndanɗe cuɓaaɗe Maayde Aud safrude Konngol sariya
Tarif Ko NERC foti waɗde ngam ustude hoolaare jom jawdi en
Standards de l’Educations et de réducations et de l’Ense toownde e nder leydi Najeriya Laɓɓinɗe e njuɓɓudi laamu ngam golle Politik e nder leydi Naajeeria Abuja, 2013 Waɗde Sense ñaawoore Ñaawirde Toownde (Taraba) e nder diiwaan Taraba NANS e nder gite men: Journey rewrude e waktu e weeyo, Kano, 2015 E dow Koroowo Cyber maa: Doole Nanngugol EFCC ƴeewndaa Politik en e Ñaawirɗe ina ndartina INEC Digs Dowla e nder sahaa gooto: Teskagol adanngol e nder Seerndude yah-ngartaa e Ajenda transformation, Abuja, 2012.
Binndanɗe cuɓaaɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]12 Kuule teeŋtuɗe ngam gollooɓe e ardiiɓe janngooɓe Ngenndiiji Basket Buhari, Critics makko e Case ngam laamu nguu Dame, Woto Abuse Kong EFCC ina ŋakki ngam jogaade caɗeele bonɗe/
Laamu nguu
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kabiru Mohammed e fenaande daartol Halkaare men e Assuraasiyoŋ men. Ko waɗi CJN ina foti waɗde bayyinaango jawdi renndo.
Defte
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Triptych- Koolol jimɗi
Rajooji Delivery Sarwiis ngam ko ɓuri heewde e duɗe renndo ɓurɗe yaajde e nder leydi Naajeeriya (Co-Authhored);
Hakkeeji aadee e nder leydi Najeriya, Rajooji defenderuuji winndereeji Demokaraasi, UDD, Desammbar, 1994 (Ko ɓuri heewde e mawɗo Ozekhome, SAN)
Golle politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Delgate, 2014 Naajeeriya Batu ngenndi
- Gonnooɗo cukko hooreejo ngenndiijo kampaañ ngam demokaraasi(1991-1992)
- Gonnooɗo hooreejo leydi Demokaraat (1994-1999)
- Tergal, Group Annduɓe elektoraa
Siftordeeji cuɓaaɗi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Himobe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Public interest lawyers league writes Minister for Trade". Chidoonumah. Retrieved July 31, 2013.
- ↑ "Abdul Mahmud". Lawyard. Retrieved 24 July 2017.
- ↑ Opeyemi, Bamidele (2003). Errands for progress. Datkeem Press. ISBN 9783681648.
- ↑ Refugees, United Nations High Commissioner for. "Refworld | Nigeria: Information on whether Mahmud Abdul Aminu is still the president of the National Association of Nigerian Students (NANS) and if not, what has happened to him". Refworld.
- ↑ "List of national conference delegates". 6 March 2014.
- ↑ Post, The Atlantic (2019-02-19). "Civil Rights Lawyer Questions The Quality Of Legal Education Over Support Of Some SANs For Extra-Judicial Killing Of Electoral Offenders". The Atlantic Post (in Engeleere). Retrieved 2019-10-28.
