Jump to content

Abdulaahi Shehu

Iwde to Wikipedia
Abdulaahi Shehu
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InndeAbdullahi Taƴto
Ɗuubi daygo15 Yarkomaa 1963 Taƴto
ƊofordeDiiwal Filato Taƴto
WoldeInngilisjo, Hawsare, Nigerian Pidgin, Faransinkoore Taƴto
Sana'ajicivil servant, writer Taƴto
Janngi toUniversity of Hong Kong, Janngirɗe Ahmadu Bello, University of Abuja, National Open University of Nigeria Taƴto

Abdullahi Yibaikwal Shehu (jibinaa ko 15 lewru Oktoobar 1963) ko ganndo mawɗo, dipolomaat leydi Najeriya, jooni ko o ammbasadeer leydi Najeriya to leydi Riisi e leydi Bielorussi.

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Shehu jibinaa ko to leydi Najeriya ñalnde 15 lewru nduu hitaande 1963. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal hakkundeewal laamu Dengi to Dengi. Nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, o janngi ko faati e jaŋde hakkunde leyɗeele, o heɓi heen kadi seedantaagal makko toowngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja e hitaande 1997, o heɓi kadi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hong Kong e hitaande 2005 gila e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal udditiingal to leydi Nijeer e hitaande 2015. [1]

Gaa gaa jaŋde toownde, Shehu winnditii kadi e heblooji keewɗi ko wayi no heblo fedde gollorde kaalis (FATF) to Hong Kong (2007), heblo njuɓɓudi porogaraamuuji e eɓɓaaɗe to Londres (2008), heblo seedantaagal karallaagal hakkunde leyɗeele ngam haɓaade fenaande to Londres (2011), e heblo seedantaagal karallaagal hakkunde leyɗeele ngam haɓaade fenaande to Londres (2011). (2011 haa 2012).

Shehu fuɗɗi golle mum ko e naatde e fedde toppitiinde ko fayti e ndeenka e hitaande 1989, o woniino ofisee toppitiiɗo ko fayti e ndeenka haa hitaande 2003. Nde o woni e golle e nder fedde toppitiinde ko fayti e ndeenka, o joginoo golle keewɗe ko wayi no Sekereteer fedde toppitiinde ko fayti e bonanndeeji kaalis (1940/1940). Wasiyeejo keeriiɗo hooreejo leydi ndii ko faati e dorog e bonanndeeji kaalis (1995–2003), tergal Goomu Ad Hoc ONU ngam ƴellitde nanondiral ngam haɓaade bonanndeeji yuɓɓooji hakkunde leyɗeele (1998–2000), e tergal Goomu Ad Hoc Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam ƴellitde nanondiral ngam haɓaade fenaande (20–2030).

Nde o woppi golle e nder Agency Intelligence Defense e hitaande 2003, Shehu naati e UNODC ngam wonde karallo ko faati e porogaraam ngam haɓaade fenaande/kaalis, golle ɗe o joginoo haa hitaande 2005. Caggal ɗuum, o golliima e golle konsulteer laamu e nder pelle winndereeje keewɗe gila e hitaande 2002 to Me205 golliima e golle ceertuɗe ko wayi no gardiiɗo EFCC (2006–2015), gardiiɗo mawɗo fedde gollorde hakkunde laamuuji ngam haɓaade njulaagu kaalis e nder Afrik hirnaange (2006–2014), gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Olusegun Obasanjo Spesor laamu moƴƴu e ƴellitaare to Duɗal jaaɓi haaɗtirde Adpen to leydi Nijeer (2015) Olusegun Obasanjo Jokkondiral hakkunde laamuuji e guwerneer diiwaan Plateau (2016), e jaagorgal mawngal to bannge politik e wallitde UNODC (2019).

Shehu ko tergal e pelle keewɗe, ko wayi no Fedde Adunaare toppitiinde ko fayti e bonanndeeji kaalis (IAFCI), Fedde Hong Kong toppitiinde ko faati e bonanndeeji, Fedde Naajeeriya toppitiinde geɗe hakkunde leyɗeele, e Fedde Jam e Jam e Naatgol Leydi.

Nguurndam neɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Shehu ina jogii debbo, ina jogii ɓiɓɓe. Ko o banndi Simon Lalong, omo haalda ɗemɗe tati : Boghom, Engele, e Farayse . [2]

  • Bonanndeeji faggudu e kaalis e nder leydi Najeriya: Haalaaji politik e cuɓe (2006).
  • Peeje e karallaagal ñaawde bonanndeeji faggudu e kaalis (2012). [2]
  • Naajeeriya: Laawol njulaagu ngam wellitaare leñol (2015). [2]
  • Suɓol nder leydi Naajeeriya: Laawol juutngol haa demokaraasi (2019). [2]
  • BOKO HARAM E CAƊEELE KISAL GOƊƊE E NIGERIA: GEƊE E CUƁOL POLITIK (2024).
  1. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "RUS".
  2. 1 2 3 4 Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "SHEHU".