Abdulaahi Shehu
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | Abdullahi |
| Ɗuubi daygo | 15 Yarkomaa 1963 |
| Ɗoforde | Diiwal Filato |
| Wolde | Inngilisjo, Hawsare, Nigerian Pidgin, Faransinkoore |
| Sana'aji | civil servant, writer |
| Janngi to | University of Hong Kong, Janngirɗe Ahmadu Bello, University of Abuja, National Open University of Nigeria |
Abdullahi Yibaikwal Shehu (jibinaa ko 15 lewru Oktoobar 1963) ko ganndo mawɗo, dipolomaat leydi Najeriya, jooni ko o ammbasadeer leydi Najeriya to leydi Riisi e leydi Bielorussi.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Shehu jibinaa ko to leydi Najeriya ñalnde 15 lewru nduu hitaande 1963. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal hakkundeewal laamu Dengi to Dengi. Nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, o janngi ko faati e jaŋde hakkunde leyɗeele, o heɓi heen kadi seedantaagal makko toowngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja e hitaande 1997, o heɓi kadi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hong Kong e hitaande 2005 gila e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal udditiingal to leydi Nijeer e hitaande 2015. [1]
Gaa gaa jaŋde toownde, Shehu winnditii kadi e heblooji keewɗi ko wayi no heblo fedde gollorde kaalis (FATF) to Hong Kong (2007), heblo njuɓɓudi porogaraamuuji e eɓɓaaɗe to Londres (2008), heblo seedantaagal karallaagal hakkunde leyɗeele ngam haɓaade fenaande to Londres (2011), e heblo seedantaagal karallaagal hakkunde leyɗeele ngam haɓaade fenaande to Londres (2011). (2011 haa 2012).
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Shehu fuɗɗi golle mum ko e naatde e fedde toppitiinde ko fayti e ndeenka e hitaande 1989, o woniino ofisee toppitiiɗo ko fayti e ndeenka haa hitaande 2003. Nde o woni e golle e nder fedde toppitiinde ko fayti e ndeenka, o joginoo golle keewɗe ko wayi no Sekereteer fedde toppitiinde ko fayti e bonanndeeji kaalis (1940/1940). Wasiyeejo keeriiɗo hooreejo leydi ndii ko faati e dorog e bonanndeeji kaalis (1995–2003), tergal Goomu Ad Hoc ONU ngam ƴellitde nanondiral ngam haɓaade bonanndeeji yuɓɓooji hakkunde leyɗeele (1998–2000), e tergal Goomu Ad Hoc Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam ƴellitde nanondiral ngam haɓaade fenaande (20–2030).
Nde o woppi golle e nder Agency Intelligence Defense e hitaande 2003, Shehu naati e UNODC ngam wonde karallo ko faati e porogaraam ngam haɓaade fenaande/kaalis, golle ɗe o joginoo haa hitaande 2005. Caggal ɗuum, o golliima e golle konsulteer laamu e nder pelle winndereeje keewɗe gila e hitaande 2002 to Me205 golliima e golle ceertuɗe ko wayi no gardiiɗo EFCC (2006–2015), gardiiɗo mawɗo fedde gollorde hakkunde laamuuji ngam haɓaade njulaagu kaalis e nder Afrik hirnaange (2006–2014), gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Olusegun Obasanjo Spesor laamu moƴƴu e ƴellitaare to Duɗal jaaɓi haaɗtirde Adpen to leydi Nijeer (2015) Olusegun Obasanjo Jokkondiral hakkunde laamuuji e guwerneer diiwaan Plateau (2016), e jaagorgal mawngal to bannge politik e wallitde UNODC (2019).
Taskaram
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Shehu ko tergal e pelle keewɗe, ko wayi no Fedde Adunaare toppitiinde ko fayti e bonanndeeji kaalis (IAFCI), Fedde Hong Kong toppitiinde ko faati e bonanndeeji, Fedde Naajeeriya toppitiinde geɗe hakkunde leyɗeele, e Fedde Jam e Jam e Naatgol Leydi.
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Shehu ina jogii debbo, ina jogii ɓiɓɓe. Ko o banndi Simon Lalong, omo haalda ɗemɗe tati : Boghom, Engele, e Farayse . [2]
Golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Bonanndeeji faggudu e kaalis e nder leydi Najeriya: Haalaaji politik e cuɓe (2006).
- Peeje e karallaagal ñaawde bonanndeeji faggudu e kaalis (2012). [2]
- Naajeeriya: Laawol njulaagu ngam wellitaare leñol (2015). [2]
- Suɓol nder leydi Naajeeriya: Laawol juutngol haa demokaraasi (2019). [2]
- BOKO HARAM E CAƊEELE KISAL GOƊƊE E NIGERIA: GEƊE E CUƁOL POLITIK (2024).