Jump to content

Abiodun

Iwde to Wikipedia

Abiodun (laami ko hedde 1770–1789) ko alaafin, walla laamɗo, e nder leñol Oyo e nder leydi Niiseer hannde ndii, mo teeminannde 18ɓiire.[1][2]

Arde e jappeere laamu ko juuti finnde nde Oyo heɓti Dahomey koɗdiiɗo mum, Abiodun ƴellitaare tawi ina wondi e hare ƴellitaare ngam paandaale dowla keso alɗu oo.[3][2]

Bashorun Gaha, gardiiɗo jaagorɗe laamu nguu, e lord marshal, golleiima doole mum ngam sarɗiiji doosɗe leydi ngam doole Alaafinɗe en e dañde doole politik waɗde e hoore mum. E nder pijirlooji laamu Gaha, o dañiino ittude laamɓe weltaare bonɓe leydi ngonaa nuunɗuɓe.[4][5]

To bannge, so Abiodun ina wondi e yaajnude faggudu ngam mum, luulnd ina makko makkoi ngalu ngu Dahomey won ngam won'de yaajde konu. Abiodun golle ko ƴellitaare, o jokki e politik ko jam e Oropnaaɓe wonɓe e daande maayo. Ndee ina addana ɗum leefni konu nguu no feewi, ɓeyda addani lomto makko, hono Awole, heɓde fitinaaji e nder heen.

Iwdi e ndonu

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Laamu Abiodun ina heewi siftoreede no jam e kisal nii Oyo en, hay so ko ñalnde heen winndiyanke Naajeeriya biyeteeɗo Femi Òsófisan woni mo no despot nii e nder makko makko biyeteeɗi The Chattering and the Song (1973).

Ko ɓiyiiko biyeteeɗo Alaafin Atiba woni sosɗo laamu laamɗo e Oyo hannde oo. Taaniiko biyeteeɗo Cândido da Fonseca Galvão, e nder tiitoonde Dom Oba II, e nder Amerik worgo, e nder laamu Pedro II to Beresiil.[6] Iwdi makko ina njeyaa heen Oluyole, jaambaaro teeminannde 19ɓiire, daartoowo biyeteeɗo Samuel Johnson, miñiiko cafroowo biyeteeɗo Obadiah Johnson, Samuel Ajayi Crowther, bismaango Afriknaajo gadano CMS, politik ekoloteeɗo mawɗo biyetee kam Bohde Thomas, gardi sosɗo Naajeeriya biyeteeɗo Herbert Macaulay & Mohammed Shitta Bey, miɗo woni ko woni e mum ko woni Lislaam. Iwdi teeŋtundi e yonta oo ko Doktoor Ameyo Adadevoh. Goɗɗo oo, taaniiko mawniiko biyeteeɗo Lamidi Adeyemi III, ko Alaafin gila 1972 haa o maayi e hitaande 2022.

  1. Daawuuda D. Laatin (15 suwee 1986). Hegemoni e pinal: politik e waylo-waylo ɗemngal Yoruba. Jaaynde caggal jaaɓi haaɗtirde Chicago, 1986. p. 113. ISBN 9780226467900.
  2. "Abiyodun". Deftere Biritaan. Ƴeewtaama winndannde 26 suwee 2015.
  3. Mark R. Lipsus (1989). Saggitorde taariindi e Afrik. Jaaɓi-haaɗtirde Kaliforni. p. 2. ISBN 978-0-520-06611-3.
  4. Adekola (2021-08-18). "Laamu Oyo e Bashorun Gaa". Haaldude yaawnde ina waɗi. Heɓtinaama 22-09-2022.
  5. Akinbode, ayomiid (2019). "Bashorun Gaa : Gardiiɗo jaagorɗe bonɗo laamu Oyo nderngu". taariindi.com. Keɓtinaama limngal 22 suwee 2022.
  6. "Laamɗo ɓaleejo e nder daraniiɗo Rio de Janeiro - Obá 2o, sehil Pedro 2o, yani e daranii potal" (e ɗemngal Purtugeec).