Ada Louise Comstock
Ada Louise Comstock (11 desaambar 1876 – 12 desaambar 1973) ko Ameriknaajo, daraniiɗo jaŋde rewɓe. O wonii deenoowo gadano rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, caggal ɗuum o wonii hooreejo gadano timmuɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ada Luwis Komstok jibinaa ko ñalnde 11 desaambar 1876 to Moorhead, to Minnesota, e galle mum ko Suleymaan Gilman, awokaa, e Sarah Ball Komstok. Baaba makko anndi baawɗe makko e mbaawkaaji makko, o woni e ƴellitde ɗi e hirjinde ɓiyiiko debbo jaŋde leslesre e laaɓtunde.[1] Ko ɓuri mawnude e sukaaɓe tato, Comstock heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moorhead nde o yahrata e duuɓi 15.[2]
Comstock fuɗɗii jaŋde mum leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota e hitaande 1892, ɗo o jeyaa e fedde rewɓe Delta Gamma. Caggal duuɓi ɗiɗi, o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith, o heɓi bak makko e hitaande 1897.
Ko o almuudo Smith, Ada ina heewi naamnaade kuule e doosɗe nguurndam kolees. Nde o woni hoɗnooɗo e galle Hubbard, o rokkaama kees champagne mo yumma galle oo miijii ina foti rokkeede. E nder heen, e ko sifaa ruuhu makko, o felliti mooftude ɗum e nder cooyngal ndiyam ngam ɓuuɓnude sehilaaɓe makko.[1]
O arti Minnesota ngam timminde jaŋde toownde e janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moorhead Normal (hannde duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota State, Moorhead), caggal ɗuum o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia ngam janngude jaŋde toownde e ɗemngal Engele, daartol, e jaŋde, ɗo o heɓi dipolomaaji master e hitaande 1899.[ 1] [3]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ada Comstock, hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe hitaande 1923-1943
Comstock fuɗɗii golle mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, ko o balloowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maria L. Sanford. O artiraa e jappeere jannginoowo e hitaande 1900, o woni kadi balloowo porfeseer e hitaande 1904. O toɗɗaa deenoowo gadano duɗal ngal e hitaande 1907, o woni porfeseer timmuɗo e hitaande 1909. E nder ndeeɗoo darnde, o waɗii nafoore mawnde e moƴƴinde nguurndam rewɓe ɓee e nder kolees, ina hollita e dow tiiɗnaare wonde kolees ina jogii wellitaare ɓanndu e hakkille neɗɗo.[1]
E hitaande 1912, Ada ari e Smith ngam wonde Dekan gadano e nder Koldaa e jannginde Engele. Ko ɓuri teeŋtude e caɗeele makko ko fartaŋŋe wasiyaade e jannginde sukaaɓe rewɓe e nder duɗal ɗo rewɓe tan ngoni. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e filosof makko jaŋde, ko ƴellitde sukaaɓe rewɓe teddungal, heen geɗel gootel ko anndude no neɗɗo gollortoo. Ada ina goongɗini no feewi e nder nguurndam mum fof wonde jaŋde toownde ina foti addande rewɓe waawde jeyeede e mbayliigu aduna.[1] E hitaande 1917, nde hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith College woppitaa, Ada rokkaama golle mum ko ina wona lebbi 6, kono o rokkaaka tiitoonde hooreejo leydi, o ƴeewtaaka kadi e oon nokku. Hay so tawii Ada waɗii darnde mawnde e keewnde e nder Koldaa, Smith heddaaki e hooreejo mum debbo gadano.[1][4]
Tuggi 1921 haa 1923, o wonii hooreejo fedde janngooɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde, anndiraande hannde fedde rewɓe duɗe jaaɓi haaɗtirde Amerik (AAUW).[1] O woniino tergal sosngal e gooto e depiteeji joy Ameriknaaɓe wootooɓe e batu gadano Fedde Adunaare Rewɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde to Londres e hitaande 1920 e ɗiɗaɓere to Pari e hitaande 1922. Ina jeyaa e ko ɓe njiɗi, yahrude yeeso e jaŋde toownde wonande rewɓe e hitaande 1922 kala leydi e winndere nde. O woniino e fannuuji goɗɗi e nder nguurndam renndo kadi. E hitaande 1929 ko kanko tan woni debbo mo hooreejo leydi ndii, hono Herbert Hoover, inniri ɗum e komisiyoŋ mo yimɓe sappo e gooto ngam janngude caɗeele doosɗe leydi. O woniino hooreejo fedde Ameriknaare toppitiinde ko fayti e naalankaagal e gannde, cukko hooreejo fedde Ameriknaare toppitiinde jokkondiral e Pasifik, o golliima e Goomu ngenndiijo ngam ƴellitde jibinannde.[1]
Ñalnde 20 oktoobar 1923, Comstock toɗɗaa hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe. Gollodiiɗo Comstock to AAUW, hono Frances Fenton Bernard, lomtii mo e gardagol duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith e ndunngu 1924. O waɗi duuɓi 20 e ardaade duɗal ngal, o semmbini porogaraamuuji jaŋde maggal, e hitaande 1943, o waawni Harvard jaɓde jaŋde co-education e nder suudu janngirdu. Kadi e les njiimaandi hooreejo leydi Comstock, Radcliffe waawii udditde porogaraam naatgol e nder leydi ndii fof, moƴƴinde galleeji almudɓe, mahi cuuɗi janngirɗe kesi e yaajtinde porogaraam jaŋde leslesre.[1] Nde Radcliffe mawnini hitaande mum 75ɓiire e hitaande 1954, Comstock noddiraa ko "mawɗo mahngo mawngu ndeeɗoo duɗal".[7]
Ko jiidaa e golle makko jaŋde, Comstock toɗɗaa ko e Goomu ngenndiijo toppitiingu ƴeewndo e doosɗe sariya, anndiraangu Komiseer Wickersham, e hitaande 1929.[8][9]
Caggal nde o woppi Radcliffe, Comstock woni e golle makko e nder jaŋde, o golliima e fedde Smith, o golliima e nokku ɗo Radcliffe jannginooɓe, o yahri no feewi ngam wallitde wiɗtooji jom suudu makko.[2]
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Yontere caggal nde o woppi golle makko to Radcliffe e hitaande 1943, Comstock resii Wallace Notestein, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale.[4] Ɓe kawriino to Minnesota duuɓi capanɗe ko adii ɗuum, but Comstock ina tiiɗnoo e golle mum jaŋde, no baaba mum yiɗiri nii. Alaa fof dewgal e nder duuɓi hakkundeeji ɗii.[7] Notesteen maayi ko e hitaande 1969.[10]
Wade
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ada Louise Comstock, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard
Ada Comstock Notestein maayi ko e rafi ɓernde to galle mum to New Haven, Connecticut, ñalnde 12 lewru Duujal hitaande 1973.[3]
Njawdi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ko ɓuri heewde e binndanɗe makko, binndanɗe Ada Louise Comstock, 1897-1950, ina tawee e defterdu duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith.
Innde Comstock teddinaama e mahaaɗe e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e duɗe jaaɓi haaɗtirde, ina jeyaa heen suudu Comstock to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnesota, suudu Comstock to Radcliffe Quad, [12] e suudu hoɗorde Comstock to duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith.[13] Innde makko timmunde kadi huutoraama ngam tiitoonde porogaraam kolees Smith ngam janngooɓe ɓe ngonaa aadaaji,[14] kam e ngam waɗde yeewtere.
Galle makko cukaagu ina jokki e wonde nokku taariindi e nder wuro Moorhead e fedde taariindi Minnesota.[15]
Njeenaaje e teddungal
1943: Fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaare ngam ganndal e ñeeñal[16]
1958: Jane Addams, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rockford.
1966: Njeenaari sosɗo, duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe[18]
1967: Medaal Hollins.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- "Ko mooɓondiral: binndanɗe Ada Louise Comstock | Ballal yiytude duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith". ballal yiytude.smith.edu. Heɓtinaama ñalnde 20-08-2020. Ndee winndannde ina waɗi binndanɗe keɓaaɗe e les njiimaandi CC BY 3.0.
- Smith, Susan Margot (1998) [1977]. "Notesteen Ada Komstok". To wuro Stuler, Barbara; Kreuter, Gretchen V. (eɓɓooɓe). Rewɓe Minnesota (2ɓo). Jaaynde fedde daartol Minnesota. 208 haa 225. ISBN 978-0-87351-367-8.
- Lewitt, Judit A. (1985). Rewɓe Ameriknaaɓe ardiiɓe e njuɓɓudi. Fedde muulngo Greenwood. 49-50. ISBN 978-0-313-23748-5.
- Suleymaani, Barbara Miller (1980). "Komstok, Ada Luwis". To Sichermaan, Barbara; Green, Karol Hurd (eɓɓoowo). Rewɓe Ameriknaaɓe teskinɓe: Jamanuuji hannde. Vol. 4 (6ɓo). Jaaɓi-haaɗtirde Harvard. 157 haa 159. ISBN 978-0-674-62733-8.
- Komstok, Ada Luwis. "Frances Fenton Bernard, hooreejo keso Smith" Jaŋngooɓe Smith ɓennduɓe 15 (Mee 1924): 272-274.
- "Smith heɓi hooreejo keso; debbo Frances Fenton Bernard lomti debbo Comstock". Jaaynde New York. Ñalnde 21 feebariyee 1924. p. 17. Ƴeewtaa ko ñalnde 19-01-2024.
- Fowle, Farnsworth (13 desaambar 1973). "Ada Comstock Notestein maayi; Hooreejo Radcliffe, hitaande 1923-43". Jaaynde New York. Keɓtinaa ko ñalnde 18-03-2018.
- "Debbo jannginoowo e Diiso sariya". Jaaynde New York. 26 lewru nduu.
- Adams, Mildred (30-04-04-1933). "To debbo e nder politik ina ara kadi ko huunde hesere". Jaaynde New York.
- "Wallace Notestein maayii; jannginoowo Yale lolluɗo". Jaaynde Hartford. 2-03 lewru nduu. p. 4.
- Brady, Tim (lewru Yarkomaa-Feebariyee 2006). "Nokku ngam rewɓe". Minesota.
- "Jaŋde: Radcliffe ko adii". Wakati. 24-11-1958. Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 18 Oktoobar 2007.
- "Suudu Comstock hirnaange".
- "Taskaram annduɓe Ada Comstock".
- "Suudu Komstok".
- "Deftere terɗe, 1780–2010: Faandaare C" (PDF). Duɗal Ameriknaare ganndal e ñeeñal. Keɓtinaama ñalnde 29 sulyee 2014.
- "Njeenaari Jane Addams - Duɗal jaaɓi haaɗtirde Rockford".
- Sidney P. (1973-12-15). "Ada Komstok maayii e duuɓi 97". Ko Harvard Ɓoornuɗo.
- "Njeenaari medal Hollins janngooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Hollins".
- Jokkondire yaajɗe
- Wikimedia Commons ena jogii jaayɗe jowitiiɗe e Ada Comstock.
- Ada Louise Comstock winndi e defterdu duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith, defte keertiiɗe duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith
- Ada Comstock njeenaari & yeewtere rewɓe tedduɓe
- Porogaraam annduɓe Ada Comstock
- Binndanɗe hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe, 1923-1943: Ballal yiytude. Defterdu Schlesinger, Duɗal Radcliffe, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.
- Binndanɗe, 1818, 1887-1982: Ballal yiytude. Defterdu Schlesinger, Duɗal Radcliffe, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.