Adama Dieng
Adama Dieng (jibinaa ko 22 mee 1950, Senegaal) ko gonnooɗo jaagorgal keeringal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam haɓaade warngooji[1] lomtii ɗum ko Alice Wairimu Nderitu mo Keñiya.[2] Ko o gonnooɗo tergal yiilirde fedde winndereyankoore ngam demokaraasi e ballal woote, kadi ko o gonnooɗo binnditagol Ñaawirde Adunaare Ñaawirde Toownde Ruwannda. O toɗɗaama karallo ko faati e jojjanɗe aadee to leydi Sudaan ñalnde 12 noowammbar 2021, e juuɗe ONU.[3]
Nguurndam e golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Adama Dieng ina jogii dipolomaaji to bannge sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dakar (CFPA) e to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Haye to bannge sariyaaji winndereeji. Golle makko to bannge sariya puɗɗii ko to Senegaal ɗo o joginoo golle keewɗe hade makko wonde binnditagol Ñaawirde Toownde Senegaal, tuggi 1976 haa 1982, o woniino balloowo keeriiɗo hooreejo mayre. Ndeen o wonii gardiiɗo sariya Afrik to Komiseer winndereyankeewo sariyaaji tuggi 1982 haa 1989, o woniino binndoowo kuuɓtodinɗo (1989–1990) e binndoowo mawɗo tuggi oktoobar 1990 haa lewru mee 2000.
Kofi Annan, Koolaaɗo kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, toɗɗii mo ko e lewru Yarkomaa 2001, gardiiɗo ñaawirde winndereere toppitiinde warngooji Ruwanndaa. O golliima e pelle winndereyankooje keewɗe ko wayi no UNITAR, Fedde Ngootaagu Afrik, Fooyre Ford, UNESCO, Fedde winndereyankoore Farayse, Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Goomu winndereyankeewu Croix-Rouge. Ko o tergal diiso Observatoire Panafricain de la Démocratie, tergal goomu toppitiingu golle Fedde Ardorde Afrik, kadi ko o tergal yiilirde Fedde Adunaare Hakkeeji Aadee. Dieng, juulɗo, ñiŋii no feewi bayyinaango Kayhayɗi jowitiingo e jojjanɗe aadee e nder lislaam, o wiyi, e nder geɗe goɗɗe, wonde ngo naatnii « diisnondiral ngal muñataa e ɓe ngonaa juulɓe e rewɓe fof ».[4]
Ñalnde 17 sulyee 2012, Ban Ki-moon Koolaaɗo kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe toɗɗii mo jaagorgal keeriingal Koolaaɗo kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam haɗde warngooji.
Won e binndanɗe
Fedde winndereyankoore gollal e nuunɗal renndo
Ɗaɓɓaande yeeso - hol laawol yeeso wonande Afrik
Demokaraasi e Dowlaaji Dentuɗi
Darnde Awokaaji e Ñaawooɓe e Dingiral Adunawal
Nafoore luure
Nanondiral hakkunde leyɗeele jowitiingal e hakkeeji siwil e politik
Jaambaraagal kesal to bannge Hakkeeji Aadee e fenaande e nder Afrik