Adams Oshiomhole
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Inditirde | Adams Aliyu Oshiomhole |
| Sooma | Adams Aliyu Oshiomhole |
| Ɗuubi daygo | 4 Seeɗto 1953 |
| Ɗoforde | Edo |
| Ɗemngal | Ɗemngal Edo |
| Wolde | Inngilisjo, Ɗemngal Edo, Nigerian Pidgin |
| Writing language | Inngilisjo |
| Sana'aji | trade unionist, ngaɗoowo siyaasaje |
| Position held | Governor of Edo State, member of the Senate of Nigeria |
| Member of political party | APC |
| Lenyol | Edo people |
| Hair color | black hair |
| Eye color | brown |
| Follows | Oserheimen Osunbor |
| Replaced by | Godwin Obaseki |
| Replaces | Oserheimen Osunbor |
| Personal pronoun | L485 |
Adams Aliyu Oshiomhole CON (jibinaa ko 4 abriil 1952) ko politikaajo leydi Najeriya, o woniino senateer lomtotooɗo diiwaan senateeruuji Edo worgo gila 2023. Ko kanko wonnoo hooreejo leydi ndii e nder fedde toppitiinde ko fayti e njuɓɓudi laamu. O woniino hooreejo fedde gollotooɓe e leydi Najeriya gila 1999 haa 2007, o woniino kadi guwerneer diiwaan Edo gila 2008 haa 2016. Bana hooreejo lesdi APC, o dartinaama kuugal maako haa suudu kiitaaji lesdi Abuja nyande 16 lewru Juko hitaande 2020.[1][2][3]
Ɓawo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Oshiomhole jibinaa ko ñalnde 4 abriil 1952 to Iyamho, sara Auchi to diiwaan Edo. O jibinaa ko juulɗo kono ko debbo makko maayɗo biyeteeɗo Clara ardii mo e diine kerecee en, o maayi e rafi cancer e duuɓi 54. O wonti katolik, innde makko kerecee en ko Eric.
Caggal jaŋde makko hakkundeere, o dañi golle e nder sosiyetee biyeteeɗo Arewa Textiles, ɗo o toɗɗaa sekreteer senndikaa. O wonti yuɓɓinoowo senndikaa timmuɗo e hitaande 1975.[4][5]
E lewru mee 2015, o resi suka debbo biyeteeɗo Lara Fortes.[6][7]
Jaangirde Oshiomhole fellitii wonde ina haani ɓeydaade jaŋde mum, ko ɗuum waɗi e hitaande 1975 o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ruskin College to Oxford, to leydi Angalteer, ngam janngude jokkondiral hakkunde gollorɗe, o janngi faggudu golle. Yanti heen, e hitaande 1989, o naati duɗal ngenndiwal jaŋde politik e peeje (NIPSS) to diiwaan Plateau, leydi Nijeer, ɗum waɗi mo tergal duɗal ngenndiwal (MNI).[8][9]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ardiiɗo golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1982, Oshiomhole toɗɗaama hooreejo fedde nde wonaa laamuyankoore, nde fedde nde ina waɗi ko ina tolnoo e 75 000 gollotooɓe. Caggal nde demokaraasi artiri e hitaande 1999, o wonti hooreejo fedde gollotooɓe e leydi Najeriya, o woni hooreejo kampaañ ngam haɓaade coggu petroŋ e nder leydi Najeriya.
E fuɗɗoode laamu hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, o haaldii e ɓeydugol njoɓdi gollotooɓe laamu fotde 25%. E nder heen o walli Obasanjo e yeeso yimɓe fof, o jaɓi kanndidaagal makko nde o toɗɗaa e hitaande 2003.
Senndikaa gollotooɓe textile suɓiima Oshiomhole e manndaa ɗiɗaɓo ngam wonde hooreejo leydi ndii, tawi omo jokki e wonde hooreejo fedde NLC (Congrès des travailleurs de Nigeria).
Jokkondiral makko e Obasanjo wayliima no feewi nde tawnoo ŋakkeende petroŋ nokku oo addani mo tuugnaade e petroŋ ummoriiɗo caggal leydi, rewi heen ko ɓeydagol coggu petroŋ. Oshiomhole ardiima seppooji e seppooji ngam salaade ɓeydagol ngol. O fotnoo ko nanngeede, gaasuuji gonɗi e ɓuuɓde e uddude birooji senndikaaji ɗii e nder sahaaji, Obasanjo waɗii sariya ngam ɓeydude saɗtinde NLC seppooji. NLC hollitii wonde ñalnde 9 oktoobar 2004, Oshiomhole nanngaama e juuɗe sarwisaaji kisal leydi ndii e nder seppo, kono laamu leydi Najeriya wiyi o jaɓii nanngeede e yiɗde makko.
O lomtii gollotooɓe Afrik fotde manndaaji ɗiɗi e nder goomu toppitiingu Fedde Adunaare Golle (OIT), o woniino e goomu ndimaagu fedde. O woniino kadi tergal e yiilirde toppitiinde golle Fedde Adunaare Senndikaaji Libre.
Politik/Siyassa,en
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E lewru abriil 2007, Oshiomhole dañii woote ngam wonde guwerneer diiwaan Edo e les njiimaandi lannda Action Congress, mo lannda makko Labour naati e nanondiral stratejik.
Oserheimen Osunbor mo lannda PDP hollitii ko kañum heɓi njeenaari ndi. Kono AC luulndiima woote ɗee e tuugnaade e ŋakkeende keewnde. Ñalnde 20 marse 2008, ñaawirde woote diiwaan Edo woppi woote Osunbor, wiyi Oshiomhole woni keɓɗo. Ñalnde 11 noowammbar 2008, ñaawirde kuuɓtodinnde fedde ndee jooɗiinde to wuro Benin, jaɓi kuulal ñaawirde ɗaɓɓaande wooteeji diiwaan oo, bayyini wonde Oshiomole ko guwerneer diiwaan Edo. Kuulal ngal tuugii ko e ŋakkeende woote keewɗe.E nder wooteeji guwerneeruuji diiwaan Edo 2012, o suɓaama e manndaa ɗiɗaɓo, o dañii wooteeji ɗii e nder doggol mawngol. Laamu makko joofi ko ñalnde 12 noowammbar 2016.
Ñalnde 23 lewru juko hitaande 2018, Oshiomhole yalti e gardagol ngenndiwal fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC) caggal woote daande ɗe depiteeji mbaɗi e batu ngenndiwal lannda kaa.
Ñalnde 12 noowammbar 2019, Oshiomhole dartinaama e lannda APC caggal nde 18 hooreejo laamuuji nokkuuji e nder diiwaan makko Edo ƴetti woote ngam salaade hoolaare e makko. O tuumaama ko o yiɗi ustude lannda ka to diiwaan Edo. Kono fedde lannda lolluɗo Oshiomhole hollitii darnugol makko ngol ko huunde nde fotaani, caggal ɗuum dartini guwerneer Godwin Obaseki mo diiwaan oo mo ɓe mbiyi ko kañum ardii darnugol Oshiomhole.
Ñalnde 15 lewru Yarkomaa 2020, Edo APC tabitinii darnugol Oshiomhole, o wiyi o alaa hakke to bannge sariya ngam jokkude golle makko e wonde hooreejo leydi APC sabu darnugol makko e nder diiwaan Edo. Ñalnde 4 marse 2020, ñaawirde toownde jooɗnde to Abuja yamiri yo Oshiomhole woppe e golle hooreejo ngenndiijo APC, wonde nde o woppitaa e lannda kaa, Oshiomhole nattii wonde tergal lannda kaa, o waawaano jokkude e huutoraade yamiroore makko laawɗunde hono hooreejo leydi ndi Oshiomhole yo rewte e sekretariat ngenndi lannda ka.
Waɗooɓe kisal jogiiɓe kaɓirɗe, ina heen Polis, Departemaa Dowla (DSS) e Defense Siwil, ndartinaama no feewi e sekretariat ngam haɗde Oshiomhole naatde. Ñalnde 5 mars 2020, ñaawirde toownde fedde nde to Kano rokkii ñaawoore woɗnde, nde woppi ñaawoore toownde leydi ndii (FCT), nde artiri Oshiomhole e gardagol hooreejo leydi APC. Ɗum addani jiiɓru hol ñaawoore nde foti ɗooftaade sabu ñaawirɗe ɗiɗi ɗee kala (FCT High Court e Federal High Court Kano) ina poti jogaade doole, hay gooto e maɓɓe waawaa ittude ñaawoore goɗɗo oo.
Oshiomole wulli dow darnugo maako haa suudu kiita Abuja, kiita man tabbitini darnugo maako nyande 16 lewru Juko hitaande 2020.
Ñalnde 28 lewru Mbooy hitaande 2022, Oshiomhole heɓiino woote gardagol leydi APC ngam suɓaade hooreejo leydi Edo worgo 2023. Ñalnde 26 feebariyee 2023, INEC hollitii Oshiomhole ko kañum heɓi jaaltaaɓe e woote senaateeruuji 2023 ngam diiwaan senaateeruuji Edo worgo. E 107 110 woote, Oshiomhole hollitaama ko kañum heɓi 55 344 woote, o fooli senaateer jooni oo, hono Francis Alimekhena, mo lannda Demokaraasi Leƴƴi (PDP), heɓi 55 344 woote.
O toɗɗaa ko hooreejo, Goomu Senaa ko faati e nder leydi Senaa 10ɓo, ñalnde 8 ut 2023.
Luural
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kewu jamaanu to laana ndiwoowa Lagos
E lewru Juko hitaande 2025, Oshiomhole naati nder luural hakkunde yimɓe haa laanawol diyam Murtala Muhammed haa Lagos ɓaawo nde laanawol Air Peace ɗon yaha Abuja. E wiyde fedde nde, Oshiomhole ina wiyee fotnoo ko haɓde e gollotooɓe fedde nde, o bonni jokkondiral e terminal, ɗum addani yahooɓe woɗɓe ɓee leeltude. Air Peace yaltinii bayyinaango ina ñiŋa ko sifotoo ko « jikkuuji ɗi ngonaa njuɓɓudi » e teeŋtinde politik mum zero-tolerance ngam jiiɓru.
Njeenaaje e teddungal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ñalnde 15 noowammbar 2011, Oshiomhole rokkaa « Kumaandaŋ » e juuɗe hooreejo leydi Niiseer, hono Goodluck Jonathan. Kono, fotde hitaande e feccere caggal ɗuum, njeenaari ndii luurdi ko e hooreejo lannda Demokaraasi Leƴƴi, hono Chief Dan Orbih, tawi ina tuuma Oshiomhole ko fenaande duuɓi. O hokkaama kadi njeenaari "Icon of Democracy" ndi Dental Jaayndiyankooɓe Naajeeriya hokki mo ñalnde 21 noowammbar 2011.
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Doggol guwerneeruuji diiwaan Edo
Himobe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Adetayo, Olalekan (25 June 2020). "BREAKING: APC appoints Yobe gov head caretaker committee". The Punch. Retrieved 25 June 2020.
- ↑ Ebegbulem, Simon (2 April 2017). "Oshiomhole @ 65: From a dogged labour leader to a political machine". Vanguard. Retrieved 27 June 2020.
- ↑ "Nigerian States". World Statesmen. Retrieved 17 January 2010.
- ↑ Ojetunde, Damilola (24 June 2018). "From labour leader to party chairman, Oshiomole emerges APC National Chairman". The ICIR Nigeria. Retrieved 23 September 2024.
- ↑ Obiora, Chuks (27 June 2018). "Adams Oshiomhole Biography, Wife, House, Net Worth And Other Facts". BuzzNigeria – Famous People, Celebrity Bios, Updates and Trendy News. Retrieved 23 September 2024.
- ↑ "Oshiomhole, Airpeace clash over missed flight disrupt schedules in Lagos airport". Daily Post Nigeria (in Engeleere). 2025-06-11. Retrieved 2025-06-11.
- ↑ "'Unruly Conduct': Air Peace Condemns Oshiomhole's Actions at Lagos Airport, Reaffirms Zero Tolerance for Violence". Arise News (in Engeleere). 2025-06-11. Retrieved 2025-06-11.
- ↑ "Oshiomhole, Airpeace clash over missed flight disrupt schedules in Lagos airport". Daily Post Nigeria (in Engeleere). 2025-06-11. Retrieved 2025-06-11.
- ↑ "'Unruly Conduct': Air Peace Condemns Oshiomhole's Actions at Lagos Airport, Reaffirms Zero Tolerance for Violence". Arise News (in Engeleere). 2025-06-11. Retrieved 2025-06-11.