Adedayo Clement Adeyeye
Adedayo Clement Adeyeye // b (4 abriil 1957- ) ko siyaasayanke Naajeeriya e nder lannda Kongres ɓamtaare.[1] Ko o gonnooɗo jaagorgal golle, gonnooɗo senaateer to diiwaan senateer Ekiti Sud.
Ɓawo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Adedayo Clement Adeyeye jibinaa ko ñalnde 4 abriil 1957 to ise-ekiti e nder galle laamɗo biyeteeɗo Oba David Opeyemi Adeyeye, Agunsoye II, Arinjale Ise Ekiti (laamɗo hakkunde 1932 e 1976), e Olori Mary Ojulege laamɗo debbo Areye a , Ikere-Ekiti.[2] Mawniiko wiyetee ko Oba Aweloye I, Arinjale mo Ise Ekiti (1887-1919).[3]
Jaangirde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Hakkunde 1964 e 1968, Clement Adedayo naati duɗal leslesal St. O janngii duɗal Annunciation (1969-1973), caggal ɗuum Duɗal Almasiihu Ado Ekiti (1973-1975). [citation needed] Adeyeye ina jogii dipolomaaji mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan (1978) e ganndal politik (jokkondiral hakkunde leyɗeele) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos (1981). O heɓi kadi dipolomaaji sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos e hitaande 1986, o noddiraa e fedde awokaaji leydi Najeriya e hitaande 1987.[citation needed].
Golle karallaagal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Senator Adeyeye woni hooreejo hukuumaaji pamari lesdi Naajeeriya. O toɗɗaama e ngalɗoo jappeere ñalnde 13 lewru juko hitaande 2024, ko hooreejo leydi Bola Ahmed Tinubu.[citation needed]
Adeyeye wonnoo ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Isuikwuato, to diiwaan Imo, e nder golle makko sukaaɓe ngenndiije (1978-1979), o jokki e jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mary Immaculate, to Ado-Ekiti (1980). Adeyeye waɗi waylo-waylo ngo e jaayndeyaagal ko e hitaande 1981, o woniino Editor II to Rajo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (FRCN), Ikoyi, hakkunde 1981 e 1982. O waɗii golle juutɗe to Rank Xerox Limited e hitaande 1983 ɗo o woni hooreejo yeeyooɓe. Hakkunde 1983 e 1987, o golliima e golle keewɗe e nder jaayɗe wiyeteende The Punch. E nder duuɓi makko gollorɗi e nder golle sariya, Adeyeye wonnoo ko gollodiiɗo mawɗo e nder biro sariya Dayo Adeyeye & Co. hakkunde 1990 e 2000.
Politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Clement Adedayo wonnoo ko tergal e fedde nde wonaa laamuyankoore (NADECO) nde o mawni e nder hareeji ngenndiiji ngam haɗde njiimaandi laamu konu e wallitde gartugol demokaraasi e nder leydi Najeriya. O woniino gardiiɗo jaayndeyaagal, Falae ngam Fedde Kampaañ Hooreejo leydi (1990-1992), Wasiyaajo to bannge politik e geɗe jaayndeeji, M.K.O. Abiola ngam Fedde Kampaañ Hooreejo leydi (1993), kaalinooɗo Fedde ngam Demokaraasi (AD), e tergal Delegaasiyoŋ Fuɗnaange-Hirnaange to ardiiɓe Naajeeriya e nder batu miijo, Abuja. Adeyeye woni ɓurɗo famɗude e ardiiɓe 21 lomtiiɓe zone Sud-Ouest Naajeeriya e nder batu nguu (2001)[4] Clement Adedayo wonnoo kadi ko binndoowo Publicité Nationale e nder fedde renndo-politik Pan Yoruba wiyeteende Afenifere hakkunde 2001-2004 kadi kaalirde AD hakkunde 2004-2006.
E hitaande 2006, Clement Adedayo wonnoo ko ƴamoowo guwerneer diiwaan Ekiti e les njiimaandi AD, nde ɓaawo man wayliti nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya, nden o laati ɗiɗaɓo dow guwerneer Kayode Fayemi nder wooteeji arandeeji ɗi ɗon ƴama 13 nder 16 ƴamooɓe lesdi Naajeeriya koolol golle leydi Naajeeriya to lannda demokaraasi ɓesngu (PDP). Laamɗo biyeteeɗo Adeyeye ina jeyaa e dogɓe ɓee.
Caggal wooteeji 2007, Clement Adedayo suɓaama ngam wonde jaagorde leydi Naajeeriya e nder laamu hooreejo leydi ndii, hono Umaru Musa Yaradua, kono golle makko ɓennuɗe ɗee, hono kaaldiiɗo lannda luulndo ngoo, e gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, fedde Afenifere, ina luulndii ɗum toɗɗagol makko gadiingol e jaagorde.[5]
Clement Adedayo toɗɗaama ɓaawo man hooreejo hukuumaaji pamari ɗi lesdi Ekiti (SUBEB) les hukuuma Gomnati Segun Oni, ton o winnditi kuuɗe ɗuuɗɗe nden o heɓi njeenaari Komitiiru Jangirde Lesdi (UBEC) bana hooreejo ɓurduɗo nder South-W leydi Naajeeriya e hitaande 2008. Njeenaari ndii ina wondi e njeenaari kaalis fotde miliyoŋaaji capanɗe jeeɗiɗi Naira. O heɓi kadi njeenaari ndi o heɓi e hooreejo SUBEB ɓurɗo moƴƴude e nder Fuɗnaange-rewo e hitaande 2009. Kaalis keɓaaɗo e njeenaari ndii huutoraama ngam ɓeydude ballal e nder duɗe e nder diiwaan Ekiti.[6] Ndeen hitaande, Adedayo Adeyeye ɗon ƴama hooreejo SUBEB ɓurduɗo hesɗugo nder Naajeeriya, diga Goomu hooreejo lesdi dow janngirde’en.[7]
E hitaande 2014, Adeyeye suɓaama e juuɗe hooreejo leydi ndii hono Goodluck Jonathan ngam wonde jaagorgal leydi Nijeer. Oo sahaa, noddaango makko jaɓaama e nder senateer leydi Naajeeriya, o huniima hooreejo leydi ndi, hono Goodluck Jonathan, ñalnde 9 lewru juko e ndeen hitaande, o woni jaagorde golle. O wonii jaagorde haa nde laamu hooreejo leydi Goodluck Jonathan joofi ñalnde 29 mee 2015.[citation needed]
Adeyeye toɗɗaama e laamu diiwaan Ekiti ngam wonde Pro Chancellor to duɗal jaaɓi haaɗtirde diiwaan Ekiti e lewru Juko 2015, ko kanko woni hannde hooreejo fedde toppitiinde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal.[citation needed]
E hitaande 2018, Clement Adedayo hollitii yiɗde mum e daɗndude EkitiJoɗnde guwernema e dogde ngam heɓde tikket lannda demokaraasi (PDP) kono e nder luural, ko Kolapo Olusola-Eleka, kanndidaaji cuɓaaɗi e guwerneer jooɗiiɗo - Peter Ayodele Fayose. Ɗum addani mo e wondiiɓe makko ruttaade e lannda All Progressive Congress (APC), ɗum noon ko ɗum addani APC heɓde woote ɗee. Sen Adedayo Adeyeye woni hooreejo Agenda'23 (SWAGA), mo mari hukuumaaji haa lesdi Naajeeriya bee birooji nder lesɗe ɗuuɗɗe, bana Kwara, Kogi, Akwa Ibom, Benue, Plateau, e nder lesɗe ɗuuɗɗe.[citation needed]
Goomu toppitiingu ngenndi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal udditgol Goomu toppitiingu PDP ñalnde 7 lewru juko hitaande 2016, laamɗo Adeyeye suɓaama ngam wonde wakiiliijo diiwaan Naajeeriya to bannge worgo-fuɗnaange. Caggal ɗuum o toɗɗaa ko gardiiɗo lannda kaa e gardagol senaateer Ahmed Makarfi ñalnde 9 suwee 2016, jooni o woni ko e golloraade lannda kaa e ndeen darnde. Adeyeye woppii golle e ndeen darnde caggal nde njuɓɓudi goomu toppitiingu lannda ka ardii laamɗo Uche Secondus. Caggal mum o ƴaañii e woote gardagol leydi ndi ñalnde 8 lewru nduu 2018, lannda makko to diiwaan Ekiti, kono o dañii caɗeele.[citation needed]
Kampaañ ngam laamu lesdi Ekiti
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Sen Adedayo Adeyeye wonnoo ko ƴamoowo wooteeji guwerneeruuji diiwaan Ekiti 2018 e les njiimaandi PDP.[8]
E nder yeewtere nde o waɗdunoo e jaaynde Leadership Newspaper, Adeyeye hollitii geɗe makko sappo e goo gadane ɗe o holliti ko fayti e waylooji e nder ndema, jaŋde, limooje golle, cellal e wellitaare renndo e nder ko nanndi heen.[9]
Yiɗdeeji senaa
Adeyeye hollitii ngam Senaa ñalnde alkamiisa 6 lewru Seeɗto hitaande 2018 to Ise Ekiti e nder batu senateeruuji lanndaaji ɗi mbaɗi e nder galle makko, tawi ko mawɓe lannda ka e aspirant en ummoriiɓe zone.
Laamiiɗo Adedayo Adeyeye fooli senator Biodun Olujimi mo PDP nder diiwal senateer Ekiti Sud nder suɓol suudu sarɗiiji lesdi ndin waɗi nyande Asaweere 23 lewru Feebariyee 2019. Hooreejo suɓol lesdi ndi'i, Professeur Laide Lawal, wartiri laamiiɗo Adeyeye score, suɓi ha7, ha2 fooli gaño makko ɓurɗo ɓadaade, Olujimi, mo heɓi 53 741 woote.[10][11] E nder ñaawirde wooteeji 2019, ɓurɗo ɓadaade mo, Olujimi, hollitaama ko kañum woni ƴamoowo caggal nde njeñtudi ndii hiisaama e nder ngonkaaji luulndiiɗi.[12]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- "Adeyeye ina ɗaɓɓi ñaawoore 19 ngam salaade nafoore Olujimi to ñaawirde". The Guardian News Naajeeriya - Habaruuji Naajeeriya e Duniyaaru. 26 suwee 2019. Ƴeewtaa ko 21 feebariyee 2022.
- Martins, Ameh (22 oktoobar 2019). "ADEYEYE, Clement Adédayo". Fooyre Ɓamtaare e Wiɗtooji. Keɓtinaama ñalnde 24 lewru juko hitaande 2022.
- Martins, Ameh (22 oktoobar 2019). "ADEYEYE, Clement Adédayo". Fooyre Ɓamtaare e Wiɗtooji. Keɓtinaama ñalnde 24 lewru juko hitaande 2022.
- Jaaynde ngenndi (22 sulyee 2007).[1] Arsiif oo ko ñalnde 17 desaambar 2013 to masiŋ Wayback.
- "Jaaynde ngenndi (20 suwee 2007)". Mooftaa ko e asli mum ñalnde 4 mars 2016. Ƴeewtaa ko ñalnde 9 desaambar 2013.
- "Jaaynde Daande Naajeeriya (9 lewru Seeɗto 2013)". Mooftaa ko e asli mum ñalnde 19 Duujal 2013. Ƴeewtaa ko ñalnde 9 Duujal 2013.
- Kabaaru Naajeeriya dow enternet (28 mars 2009) Arsifi 19 lewru Duujal 2013 haa masiŋ Wayback
- ""Jaaynde Eagle" (30 abriil 2013)". 30 Abriil 2013. Moƴƴinaama e asli mum ñalnde 7 ut 2013. Heɓtinaama ñalnde 9 desaambar 2013.
- "Jaaynde Ardorde" (7 mee 2013)[jokkondiral maayngal duumingal].
- "APC fooli PDP to Ekiti Sud, diiwanuuji senateeruuji Fuɗnaange". 24 feebariyee 2019.
- "Nijeer fellitii: Njeñtudi diiwaan senateer Ekiti Sud yalti". 24 feebariyee 2019. Arsifaa ko e asli mum ñalnde 28 feebariyee 2019. Ƴeewtaa ko ñalnde 18 mars 2019.
- "Biodun Olujimi huniima won'de senaateer". 14 Noowammbar 2019. Ƴeewtaa ko 6 Duujal 2019.