Adeyemo Alakija
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Ɗuubi daygo | 25 Duujal 1884 |
| Date of death | 10 Duujal 1952 |
| Marude | Titi Alakija, Aduke Alakija |
| Ɗemngal | Yarbankoore |
| Wolde | Inngilisjo, Yarbankoore, Nigerian Pidgin |
| Sana'aji | lawyer |
| Janngi to | University of Oxford, Sa'aré djanguirdé tchoudi tchakaadi CMS |
| Member of political party | Nigerian Youth Movement |
| Award received | Knight Commander of the Order of the British Empire |
Oloye Sir Adeyemo Alakija, Listen c KBE (25 lewru Mbooy 1884 – 10 lewru Mbooy 1952) ko awokaa, dawriyanke e njulaagu Najeriya. O laati tergal nder kawtal lesdi Naajeeriya duuɓi jowee-nayi (9) fuɗɗi hitaande 1933. Nder hitaande 1942, o warti tergal nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya. Alakija woni hooreejo leydi Egbe Omo Oduduwa gila hitaande 1948 haa nde o sankii hitaande 1952.
Gollal Alakija e Herbert Macaulay e Egerton Shyngle e fuɗɗoode golle makko politik addani mo dañde darnde kono caggal nde o woppi Macaulay e sabu miijooji makko politik ɓutti, njiimaandi makko fuɗɗii ustaade haa e fuɗɗoode kitaale 1950 nde o fuɗɗii ƴellitde wellitaare e gite yimɓe. Alakija ƴellitii jokkondiral tiiɗngal e pelle e renndooji keewɗi tawi ina jeyaa heen renndo Libannaaɓe e Siriyankooɓe e nder leydi Nijeer, o fawaa heen medal sedere caggal njillu makko to Liban e hitaande 1949.
O joginoo ko tiitoonde laamu Lisa mo Egbaland e Woje Ileri mo Ile-Ife .
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Alakija jibinaa ko e galle Marculino (heen sahaaji ina wiyee Elemeji) e Maxmilliana Assumpcao ; ko kanko woni ɓiɗɗo gadano e ɓiɓɓe njeeɗiɗo e nder galle hee. Baaba makko ko iwdi Egba, yumma makko ko ɓiy Alfa Sipriyan Akinosho Tairu mo Oyo . Mawniiko gorko biyeteeɗo Maxwell Porphyrio Assumpcao-Alakija ko awokaa to Bahia e jom suudu Sir Olumuyiwa Jibowu, gooto e miñiraaɓe makko (mo yahi haa wonti gollodiiɗo makko e sariya) ko Olayimika Alakija, wonnoo tergal e sahaa gooto e Diiso sarɗiiji leydi Nijeer . Debbo mawɗo gooto, biyeteeɗo Tejumade Assumpcao, wonti Olori Tejumade Alakija Ademola, Laamɗo Ademola nde o resi Sir Ladapo Ademola, Alake Egbaland, leydi taaniraaɓe galle makko. Alakija janngi duɗal katolik St Gregory hade mum yahde duɗal CMS Grammar, Lagos . Caggal mum o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford e fuɗɗoode kitaale 1930, o wonti daraniiɗo jaŋde toownde e nder leydi Najeriya e jamaanu koloñaal.
Caggal nde o timmini jaŋde makko hakkundeere, Alakija fuɗɗii golle e nder posto e hitaande 1900, o golliima e nder sarwisaaji laamu fotde duuɓi sappo. Ndeen o yahi haa o janngi sariya to Londres, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1913, caggal ɗuum o udditi duɗal sariya to Lagos. Firaas makko awokaaji ina heɓi nafoore kono njillu makko e politik cuɓaaɗo hawri e luulndaare Herbert Macaulay, gonnooɗo sehil makko mo politik mum seerti sabu kiris Lagos Eleko. Alakija ina luulndii Eshugbayi Eleko, Oba Lagos e wallitooɓe Oba ina jeyaa heen juulɓe Jamat e Makaolay. O woniino kanndidaa e woote depiteeji 1923 kono o dañii. Kono, tuggi 1933 haa 1941, o woniino tergal toɗɗaangal ngam lomtaade diiwaan Egba e nder Diiso sarɗiiji. Ko kanko kadi woni hooreejo gadano fedde wiyeteende Island Club ...
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Sir Adeyemo Alakija ko jom jawdi en, o sosi jaayndeeji ñalnde kala e Ernest Ikoli e Richard Barrow, ko kanko wonnoo hooreejo suudu njulaagu Lagos. Jaaynde ndee ƴellitii ko e ballal ngalu yeeyde sosiyeteeji jeyaaɗi e leyɗeele goɗɗe e hay so tawii noon ina jokki e daranaade laamu. Alakija hoosi hooreejo hukuuma bayyinoowo ɗerewol ngol, woni Sosiyetee Naajeeriya. O woniino kadi tergal e fedde toppitiinde ko fayti e golle guwerneer, o woniino kadi hooreejo fedde sukaaɓe leydi Najeriya . O heɓiino semmbe no feewi e mbaydiiji ngenndiyaŋkaagal pinal e nder leydi Najeriya e nder fuɗɗoode teeminannde noogas. Ko ndee ɗoo ƴaañorgal addani ɓesngu makko woppude innde mum purtugeec assimilaasiyoŋ ngam huutoraade innde jibinannde, Alakija, e hitaande 1913. Haa e joofnirde nguurndam makko, ɗum joofni ko e yahde e aristokraasi leñol makko, nde tawnoo o tagaa ko Bariyun mo Woleriland e Igbale -Ijele Lineage. Oloye Alakija, mo innde mum adannde woni Placido, ko iwdi Afro - Beresiil no jiyaaɓe heewɓe rimɗinaaɓe hoɗɓe e Lagos . Pelle ɗee ina mbiyatnoo sahaa e sahaa fof Amaros . Galle Alakija ko wakkati seɗɗa woni Amaro'en ɓurduɓe anndeego nder Naajeeriya. To leydi Naajeeriya, o jaɓɓii yoga e geɗe aadaaji e nder daartol renndo- siyaasaaji e diine Yoruba nde o sosi fedde Reformed Ogboni Fraternity, o wonti Olori Oluwo, walla "Mawɗo", fedde nde. Ko o tergal e fedde nde, o naatni huutoraade maandeeji masonik e nder fedde nde, ko wayi no gite ɗe ɓuuɓnataa e dow V mbayliigu e mbaadiiji tati gonɗi e dow leydi. Kanko e hoore makko kadi ko o mason toowɗo. Alakija waɗii batte e ɓamtaare Egbe Omo Oduduwa e caggal mum fedde Action Group kadi ko dokkuɗo e pelle ɗiɗi ɗee kala. Alakija maayi ko e waktuuji 10 lewru mee hitaande 1952. Jamma ko adii ɗuum, o tawtoraama ñalngu ngu yuɓɓini .
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Alakija resi Kiristiina Ayodele Joorji e hitaande 1907. Joorji maayi ko e hitaande 1938, caggal ɗuum o resi debbo goɗɗo, Lady Ayodele. Alakija neldi ko ɓuri heewde e ɓiɓɓe mum gila e debbo mum gadano to leydi Angalteer ngam janngude. Gooto e maɓɓe, ɓiyiiko debbo gooto, ko Aduke Alakija . Gooto e ɓiɓɓe makko, hono Babatunde, ko kaɓantooɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde (High Jump) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Angalteer, kadi omo jeyaa e Afriknaaɓe adanɓe winnditaade ngam heblude pilot. Ɓiɗɗo goɗɗo, Oluwole Ayodele Alakija, ko gonnooɗo hooreejo WASU to Londres, kadi ko tergal Egbe Omo Oduduwa . Mawɗo Alakija ko tergal sosngal e hooreejo Island Club of Lagos kadi ko tergal sosngal e cukko hooreejo fedde fuku koyɗe Nijeer e hitaande 1933. Taaniiko ko Kojo Annan, jom njulaagu Ganaajo, ɓiy gonnooɗo hooreejo fedde ONU Kofi Annan .