Jump to content

Adeyemo Alakija

Iwde to Wikipedia
Adeyemo Alakija
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
Ɗuubi daygo25 Duujal 1884 Taƴto
Date of death10 Duujal 1952 Taƴto
MarudeTiti Alakija, Aduke Alakija Taƴto
ƊemngalYarbankoore Taƴto
WoldeInngilisjo, Yarbankoore, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajilawyer Taƴto
Janngi toUniversity of Oxford, Sa'aré djanguirdé tchoudi tchakaadi CMS Taƴto
Member of political partyNigerian Youth Movement Taƴto
Award receivedKnight Commander of the Order of the British Empire Taƴto

Oloye Sir Adeyemo Alakija, Listen c KBE (25 lewru Mbooy 1884 – 10 lewru Mbooy 1952) ko awokaa, dawriyanke e njulaagu Najeriya. O laati tergal nder kawtal lesdi Naajeeriya duuɓi jowee-nayi (9) fuɗɗi hitaande 1933. Nder hitaande 1942, o warti tergal nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya. Alakija woni hooreejo leydi Egbe Omo Oduduwa gila hitaande 1948 haa nde o sankii hitaande 1952.

Gollal Alakija e Herbert Macaulay e Egerton Shyngle e fuɗɗoode golle makko politik addani mo dañde darnde kono caggal nde o woppi Macaulay e sabu miijooji makko politik ɓutti, njiimaandi makko fuɗɗii ustaade haa e fuɗɗoode kitaale 1950 nde o fuɗɗii ƴellitde wellitaare e gite yimɓe. Alakija ƴellitii jokkondiral tiiɗngal e pelle e renndooji keewɗi tawi ina jeyaa heen renndo Libannaaɓe e Siriyankooɓe e nder leydi Nijeer, o fawaa heen medal sedere caggal njillu makko to Liban e hitaande 1949.

O joginoo ko tiitoonde laamu Lisa mo Egbaland e Woje Ileri mo Ile-Ife .

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Alakija jibinaa ko e galle Marculino (heen sahaaji ina wiyee Elemeji) e Maxmilliana Assumpcao ; ko kanko woni ɓiɗɗo gadano e ɓiɓɓe njeeɗiɗo e nder galle hee. Baaba makko ko iwdi Egba, yumma makko ko ɓiy Alfa Sipriyan Akinosho Tairu mo Oyo . Mawniiko gorko biyeteeɗo Maxwell Porphyrio Assumpcao-Alakija ko awokaa to Bahia e jom suudu Sir Olumuyiwa Jibowu, gooto e miñiraaɓe makko (mo yahi haa wonti gollodiiɗo makko e sariya) ko Olayimika Alakija, wonnoo tergal e sahaa gooto e Diiso sarɗiiji leydi Nijeer . Debbo mawɗo gooto, biyeteeɗo Tejumade Assumpcao, wonti Olori Tejumade Alakija Ademola, Laamɗo Ademola nde o resi Sir Ladapo Ademola, Alake Egbaland, leydi taaniraaɓe galle makko. Alakija janngi duɗal katolik St Gregory hade mum yahde duɗal CMS Grammar, Lagos . Caggal mum o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford e fuɗɗoode kitaale 1930, o wonti daraniiɗo jaŋde toownde e nder leydi Najeriya e jamaanu koloñaal.

Caggal nde o timmini jaŋde makko hakkundeere, Alakija fuɗɗii golle e nder posto e hitaande 1900, o golliima e nder sarwisaaji laamu fotde duuɓi sappo. Ndeen o yahi haa o janngi sariya to Londres, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1913, caggal ɗuum o udditi duɗal sariya to Lagos. Firaas makko awokaaji ina heɓi nafoore kono njillu makko e politik cuɓaaɗo hawri e luulndaare Herbert Macaulay, gonnooɗo sehil makko mo politik mum seerti sabu kiris Lagos Eleko. Alakija ina luulndii Eshugbayi Eleko, Oba Lagos e wallitooɓe Oba ina jeyaa heen juulɓe Jamat e Makaolay. O woniino kanndidaa e woote depiteeji 1923 kono o dañii. Kono, tuggi 1933 haa 1941, o woniino tergal toɗɗaangal ngam lomtaade diiwaan Egba e nder Diiso sarɗiiji. Ko kanko kadi woni hooreejo gadano fedde wiyeteende Island Club ...

Sir Adeyemo Alakija ko jom jawdi en, o sosi jaayndeeji ñalnde kala e Ernest Ikoli e Richard Barrow, ko kanko wonnoo hooreejo suudu njulaagu Lagos. Jaaynde ndee ƴellitii ko e ballal ngalu yeeyde sosiyeteeji jeyaaɗi e leyɗeele goɗɗe e hay so tawii noon ina jokki e daranaade laamu. Alakija hoosi hooreejo hukuuma bayyinoowo ɗerewol ngol, woni Sosiyetee Naajeeriya. O woniino kadi tergal e fedde toppitiinde ko fayti e golle guwerneer, o woniino kadi hooreejo fedde sukaaɓe leydi Najeriya . O heɓiino semmbe no feewi e mbaydiiji ngenndiyaŋkaagal pinal e nder leydi Najeriya e nder fuɗɗoode teeminannde noogas. Ko ndee ɗoo ƴaañorgal addani ɓesngu makko woppude innde mum purtugeec assimilaasiyoŋ ngam huutoraade innde jibinannde, Alakija, e hitaande 1913. Haa e joofnirde nguurndam makko, ɗum joofni ko e yahde e aristokraasi leñol makko, nde tawnoo o tagaa ko Bariyun mo Woleriland e Igbale -Ijele Lineage. Oloye Alakija, mo innde mum adannde woni Placido, ko iwdi Afro - Beresiil no jiyaaɓe heewɓe rimɗinaaɓe hoɗɓe e Lagos . Pelle ɗee ina mbiyatnoo sahaa e sahaa fof Amaros . Galle Alakija ko wakkati seɗɗa woni Amaro'en ɓurduɓe anndeego nder Naajeeriya. To leydi Naajeeriya, o jaɓɓii yoga e geɗe aadaaji e nder daartol renndo- siyaasaaji e diine Yoruba nde o sosi fedde Reformed Ogboni Fraternity, o wonti Olori Oluwo, walla "Mawɗo", fedde nde. Ko o tergal e fedde nde, o naatni huutoraade maandeeji masonik e nder fedde nde, ko wayi no gite ɗe ɓuuɓnataa e dow V mbayliigu e mbaadiiji tati gonɗi e dow leydi. Kanko e hoore makko kadi ko o mason toowɗo. Alakija waɗii batte e ɓamtaare Egbe Omo Oduduwa e caggal mum fedde Action Group kadi ko dokkuɗo e pelle ɗiɗi ɗee kala. Alakija maayi ko e waktuuji 10 lewru mee hitaande 1952. Jamma ko adii ɗuum, o tawtoraama ñalngu ngu yuɓɓini .

Nguurndam neɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Alakija resi Kiristiina Ayodele Joorji e hitaande 1907. Joorji maayi ko e hitaande 1938, caggal ɗuum o resi debbo goɗɗo, Lady Ayodele. Alakija neldi ko ɓuri heewde e ɓiɓɓe mum gila e debbo mum gadano to leydi Angalteer ngam janngude. Gooto e maɓɓe, ɓiyiiko debbo gooto, ko Aduke Alakija . Gooto e ɓiɓɓe makko, hono Babatunde, ko kaɓantooɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde (High Jump) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Angalteer, kadi omo jeyaa e Afriknaaɓe adanɓe winnditaade ngam heblude pilot. Ɓiɗɗo goɗɗo, Oluwole Ayodele Alakija, ko gonnooɗo hooreejo WASU to Londres, kadi ko tergal Egbe Omo Oduduwa . Mawɗo Alakija ko tergal sosngal e hooreejo Island Club of Lagos kadi ko tergal sosngal e cukko hooreejo fedde fuku koyɗe Nijeer e hitaande 1933. Taaniiko ko Kojo Annan, jom njulaagu Ganaajo, ɓiy gonnooɗo hooreejo fedde ONU Kofi Annan .