Jump to content

Adrienne Clarke

Iwde to Wikipedia
Adrienne Clarke
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuOsterliya Taƴto
SoomaAdrienne Elizabeth Petty Taƴto
InndeAdrienne, Elizabeth Taƴto
Innde ɓesnguClarke Taƴto
Ɗuubi daygo6 Siilo 1938 Taƴto
ƊofordeMelbourne Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Writing languageInngilisjo Taƴto
Sana'ajiengineer, botanist, taxonomist, geneticist, university teacher Taƴto
Field of workbotany Taƴto
EmployerUniversity of Melbourne Taƴto
Position heldLieutenant-Governor of Victoria Taƴto
Janngi toRuyton Girls' School, University of Melbourne, Janet Clarke Hall, Trinity College Taƴto
ResidenceParkville Taƴto
Memba enNational Academy of Sciences, Australian Academy of Science, Australian Academy of Technology and Engineering Taƴto

Adrienne Elizabeth Clarke AC FAA FTSE (nee Petty; jibinaa ko ñalnde 6 lewru Yarkomaa 1938) ko porfeseer mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, ɗo o ardii nokku wiɗto biyoloji cellal leɗɗe tuggi 1982 haa 1999. 1991-1996), gonnooɗo Lietnaa-guwerneer Viktoriya (1997-2000) e gonnooɗo hooreejo duɗal jaaɓi-haaɗtirde La Trobe (2011-2017).

Clarke jibinaa ko Melbourne, o hollitii wonde o heɓiino won e njiyaagu nde o woni almuudo jaajɗo e kitaale 1950.[1] O naati duɗal sukaaɓe rewɓe Ruyton, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1955 ɗo o woni hoɗnooɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Janet Clarke Hall (oon sahaa haa jooni ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity) omo jannga ganndal.[1] O heɓi dipolom makko hono Honors e gannde nguurndam e hitaande 1959, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1963.[2][3] O resi Charles Peter Clarke ñalnde 14 lewru bowte hitaande 1959.[4] Victor Trikojus gollini mo ngam wonde wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, o waɗi wiɗtooji ko faati e glukan beta e Bruce Stone e hitaande 1960.[5]

E hitaande 1964 o wonti wiɗtoowo to opitaal dental United to Sydney, caggal ɗuum o ummii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Baylor to Houston e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, caggal ɗuum o janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auckland. O golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, o wonii wiɗtoowo (1969–1977), caggal ɗuum o wonii jannginoowo, jannginoowo mawɗo e janngoowo hade makko toɗɗaade porfeseer Botani e hitaande 1985 e porfeseer Laureate e hitaande 1999. O woppi golle e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 2005.

Clarke ko gonnooɗo hooreejo CSIRO (1991-1996) e gonnooɗo Lietnaa-guwerneer Viktoriya (1997-2000). Ko o fedde Janet Clarke Hall to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne.[6] E hitaande 2010 o naati e Diiso Duɗal Jaaɓihaaɗtirde La Trobe, o lomtii Sylvia Walton e gardagol hooreejo Duɗal Jaaɓihaaɗtirde La Trobe ñalnde 26 feebariyee 2011.[7]

O naatii kadi e fannu njulaagu ; o woniino gardiiɗo sosiyeteeji laamu keewɗi, o jooɗii e dipiteeji keewɗi, ina jeyaa heen « Mining » hirnaange, Alcoa, Fisher e Paykel, Woolworths e Sosiyetee AMP. O woniino kadi tergal e yiilirde toppitiinde ko fayti e ndeenka tagoodi to Ostarali. E hitaande 1998, e wondude e gollodiiɓe makko tato to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, o sosi fedde ndema wiyeteende Hexima.[8]

Scholia ina jogii nate Adrienne (Q4685688).

Kuugal anndal Clarke hokki anndal cemmbiɗngal dow biochemistry e renol fuungooje puɗi, jibinannde maaje, e mawnugo maaje. Ɗum addani kuutorɗe gollorɗe ngam haɓaade ñawuuji mborosaaji e ñawuuji mborosaaji e nder gese. Goomu makko woni gadano tafde taƴre jogornde jokkondirde e leɗɗe, kadi ko kanko adii tafde ADN "c" mo poroteyiin arabinogalactan.[9]

O siftinii karallaagal makko ko nii :

Daartol molekul ngol ŋakkere hoore mum

Kimiiya e biyoloji fedde poroteyiinuuji, arabinogalaktan-poroteyiinuuji

Inhibiteeruuji proteinaaji e kuutoragol mum en e haɓaade ƴellitaare ɓowɗi[10]

Ko kanko woni coftuɗo defte ganndal mawɗe jowitiiɗe e kemikal, biyoloji cellal e genetik.

Teddungal e njeenaaje

1991 Fedde e nder duɗal ganndal Ostarali (FAA)[11]

Fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal karallaagal e innde Ostarali (FTSE)[12]

1991 Ofisee gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali (AO)[13]

1992 Medaal Mueller, ANZAAS

1993 Njeenaari ɓurndi moƴƴude, Diiso ngenndiijo ñalngu Ostarali

Medaal duuɓi teemedere hitaande 2001

2001 Doggol teddungal rewɓe Victoria

2004 Sehil fedde Ostarali (AC)[14]

Koolaaɗo kuuɓal caggal leydi to Duɗal Ganndal Ngenndiwal (USA)

Tergal jananngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Amerik (USA)

  1. "Salvete 1955", Fleur-de-Lys, Nov. 1955, p. 31.
  2. "Celebration stirs memories and rekindles old friendships", 3010: Melbourne University Magazine Archived 30 Siilto 2014 at the Wayback Machine, June 2014, p. 32.
  3. "Laureate Prof Adrienne Clarke AC". RiAus (Royal Institution of Australia). Archived from the original on 28 May 2014. Retrieved 28 May 2014.
  4. "Holy Matrimony", Fleur-de-Lys, Nov. 1959, p. 7.
  5. Humphreys, Leonhard Ross (2004). Trikojus: a scientist for interesting times. Carlton, Victoria: Miegunyah Press. ISBN 978-0-522-85095-6.
  6. "Fellows". Staff and Governance. Janet Clarke Hall, The University of Melbourne. 2012. Archived from the original on 10 April 2013. Retrieved 12 February 2013.
  7. Template:Cite encyclopedia
  8. Template:Cite encyclopedia
  9. "Laureate Prof Adrienne Clarke AC". RiAus (Royal Institution of Australia). Archived from the original on 28 May 2014. Retrieved 28 May 2014.
  10. "Professor Adrienne Clarke". Botany.unimelb.edu.au. Retrieved 2014-08-25.
  11. "Adrienne Clarke". Australian Academy of Science (in Engeleere). Retrieved 2025-09-25.
  12. FTSE Archived 7 Seeɗto 2017 at the Wayback Machine, Australian Academy of Technological Sciences and Engineering
  13. Officer of the Order of Australia Archived 2013-04-05 at Archive.today (AO), 10 June 1991, It's an Honour. For service to science and industry, particularly through the application of biotechnology.
  14. Companion of the Order of Australia Archived 9 Jolal 2018 at the Wayback Machine (AC), 26 January 2004, It's an Honour. For service to science and academia as a leading international researcher, for the application of economic benefit to scientific discovery, and for mentoring future leaders.