Jump to content

Adunni Oluwole

Iwde to Wikipedia
Adunni Oluwole
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
Ɗuubi daygo1905 Taƴto
ƊofordeIbadaan Taƴto
Date of death1957 Taƴto
ƊemngalYarbankoore Taƴto
WoldeInngilisjo, Yarbankoore, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajiwriter, ngaɗoowo siyaasaje Taƴto
LenyolYimɓe Yarbanko'en Taƴto
deftere yowitiinde e golle makko

Adunni Oluwole (1905–1957) ko siyaasyanke Najeriya ko adii jeytaare mum, ko o daraniiɗo jojjanɗe aadee, o salii jeytaare mum no feewi. O jibinaa ko to Ibadan, to diiwaan Oyo, o mawni ko to Aroloyo, to diiwaan Lagos. Ko o waajotooɗo yah-ngartaa mo karallaagal makko e haalde e nder jamaanu walliti mo heɓde lollude. O naati siyaasa nder hitaande 1954, o sosi lannda Liberal lesdi Naajeeriya. O sankii ko e hitaande 1957 caggal rafi juutɗo.

Nguurndam e Jaŋde Fuɗɗoode

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Adunni Oluwole jibinaa ko Ibadan e hitaande 1905 e galle mawɗo Ibadan. Caggal won e luural galle, yumma makko ummii e makko e banndiraaɓe makko to Aroloya, Lagos ɗo ɓe ngoni sara Egliis St. John. Adolphus Howells, Vicar, wallitii e ƴellitaare galle oo nde ɓe ngoni e nokku hee. O hoɗi ko e Howells, ɓe mbinnditi mo e duɗal St. John, Aroloya. Kono o arti e yumma makko caggal duɗal leslesal.

Tuggi 1925 haa 1932, Oluwole ina jeyaa e ardaade e darnde teeŋtunde e nder Egliis St. Nde o woni suka, o winndi pijirlooji ngam fedde sukaaɓe rewɓe nde ngenndiyaŋke biyeteeɗo Herbert Macaulay ardii. O yahi haa o sosi suudu fijirde rewɓe arandeere nder Hirnaange lesdi Naajeeriya.

Oluwole ɓooyaani wonti waajotooɗo yah-ngartaa. O salii no feewi addude ɓalli nder ekklessiya ngam wirnude, o wi'i o mari gite diga Allah o wi'i kanko woni Allah wuurɓe, naa maayɓe. Karallaagal makko e haaldude addani mo heɗtiiɓe heewɓe, ɓeydi heen kadi lollude.

Dille politik

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Oluwole naati politik ko hedde hitaande 1945. O fuɗɗorii ko waɗde golle neɗɗankaagal e wallude miskineeɓe e dokke, hay so tawii o wonaa debbo alɗuɗo.

E hitaande 1954, o sosi lannda politik, tawi ko ɓuri heewde heen ko worɓe. Fotde lebbi joy caggal nde o sosaa, o dañii jooɗorde to Ikirun, Osun North, o fooli NCNC e AG.

Oluwole ko daraniiɗo ndimaagu, o salii referaandoom jeytaare nde o fuɗɗii waɗeede e hitaande 1956. Hujja makko ko wonde ko politikaaji wonnooɓe e laamu, ko koloñaal en Afrik tan, kuutortoo mo. Nulal maako ɗon mari haaje yimɓe labbaare, nden ɗum ɗon mari haaje nder pelle ɗemngal Yoruba bi'eteeɗe "Egbe Koyinbo Mailo" ko firti "Bature Don't Go". Lannda ka juutaani nde tawnoo ka fotnoo ko uddeede sabu ŋakkeende ngalu.


Oluwole kadi ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe, o jokki e daranaade naatgol rewɓe e politik e nder batu doosɗe leydi.