Afua adwo jectey hesse
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Gana |
| Innde | Afua |
| Innde ɓesngu | Hesse |
| Ɗuubi daygo | 11 Siilto 1953 |
| Ɗoforde | Kumasi |
| Dee/goriiwo | Adukwei Hesse |
| Wolde | Inngilisjo, Twi |
| Sana'aji | pediatric surgeon |
| Employer | University of Ghana Medical School |
| Janngi to | University of Ghana, University of Ghana Medical School, University of Leeds, Ghana Institute of Management and Public Administration, Wesley Girls' High School |
| Memba en | Medical Women’s International Association, Royal College of Surgeons of Edinburgh, West African College of Surgeons, Ghana College of Physicians and Surgeons, The International College of Surgeons |
Afua Adwo Jectey Hesse ko cafroowo Ganaajo, kadi ko kanko woni cafroowo debbo gadano jannginaaɗo to Ganaa, wonti cafroowo sukaaɓe . E lewru ut 2010, o woni Ganaajo gadano e Afriknaajo ɗiɗaɓo toɗɗaaɗo hooreejo Fedde Adunaare Rewɓe Safrooɓe (MWIA).
Jaŋde e heblo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Afua Hesse jibinaa ko ñalnde 11 suwee to Kumasi . O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesley Girls to Cape Coast . Ndeen o yahri yeeso to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ganaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara ɗo o janngi ngam wonde safroowo. Ko o tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo Edinburgh (FRCSE), Angalteer, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Afrik hirnaange (FWACS) kam e Fedde Foundation to duɗal jaaɓi haaɗtirde cafrooɓe e seernaaɓe Gana (FFGCS). O wonii kadi Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkunde leyɗeele (FICS). O jogii ko Dipolomaaji Toowɗi 8 to Duɗal Chartered Management Institute, London, UK O jogii kadi seedantaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde njuɓɓudi cellal wonande gollotooɓe mawɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana (GIMPA), seedantaagal to bannge njuɓɓudi cellal, peewnugol e politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leeds.[1]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ko debbo keewɗo adanɓe. Ko kanko woni debbo gadano Surgeon Pediatric e nder leydi Gana kam e debbo gadano surgeon ummoriiɗo e alma mater makko e wonde hooreejo Fedde Adunaare Rewɓe Cafrooɓe, goɗɗo gadano wonande Ganaajo e nder daartol duuɓi 91 Fedde nde woni Fedde Adunaare Rewɓe Professionnel gadano. Ko o porfeseer ko faati e seppooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara leydi Gana, o golliima e golle keewɗe to duɗal safaara e opitaal jannginoowo Korle Bu e humpito ko ina tolnoo e duuɓi capanɗe tati. Ko kanko woni debbo gadano golloraade hooreejo departemaa opereeji, gardiiɗo geɗe safaara, gardiiɗo fedde opereeji sukaaɓe e caggal ɗuum gardiiɗo hooreejo gollordu opitaal jannginoowo Korle Bu e dow retireede Nii Otu Nartey . Ko kanko woni debbo gadano binndoowo tedduɗo e fedde safrooɓe Ganaa. O woni ko e jannginde e nder duɗe leslese e to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana Medical School,[2] kadi ko o ƴeewtotooɗo jaayɗe cafrirɗe keewɗe ɗe winndere ndee ƴeewtotoo. O waɗii golle keewɗe ina jeyaa heen wonde Konsul to Ministeer Cellal, o wonii e birooji won e sosiyeteeji e duɗe jaaɓi haaɗtirde e Fedde Cafrirɗe Ganaa e Renndo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde e nder golle keewɗe. Hannde, ko kanko woni coftuɗo e hooreejo duɗal jaaɓi-haaɗtirde Accra College of Medicine, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ganndal safaara keeringal ɓurngal mawnude to Ganaa, ngal yaltini koolol mum gadanol safrooɓe e hitaande 2020. [3]
Binndanɗe cuɓaaɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Afua Hesse winndii, wallitii tonngooɗe e binndanɗe keewɗe teeŋtuɗe. Omo jogii ko ina ɓura capanɗe tati binndanɗe ngam teddinde mo.
Aandinol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Afua Hesse teddinaama e toɗɗagol, e darnde e njeenaaje keewɗe. E hitaande 2010, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e duuɓi ujunnaaje ngam ardaade safaara e hitaande 2017, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e cellal Glitz Africa.
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Afua Hesse ina resndi Adukwei Hesse, karallo ko faati e safaara nder leydi kam e jaagorgal Egliis Presbyterian e coftuɗo duɗal safaara Accra mo o jibini ɓiɓɓe nayo.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Professor Afua Adwo Jectey Hesse – Presbyterian University College, Ghana". 14 October 2016. Archived from the original on 2019-11-08. Retrieved 2019-11-08.
- ↑ "AMWA". American Medical Women's Association. Archived from the original on 2019-10-17. Retrieved 2019-10-17
- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs namedwww.acm.edu.gh