Jump to content

Ahmed Joda

Iwde to Wikipedia

Ahmed JodapronunciationR OFR, CON, CFR (13 lewru feebariyee 1930[4][5] – 13 lewru bowte 2021) ko ardiiɗo leydi Naajeeriya ummiiɗo rewrude e kaɓirɗe laamu laamu diiwaan Fuɗnaange, caggal ɗuum e golle laamu fedde nde ngam woppude golle mum, Ministeer ko feewti e njulaagu. E nder laamu suka biyeteeɗo Yakubu Gowon, o hiisaama e nder fedde anndiraande super Secrétaires permanents.[6]

Nguurndam Ahmed Joda jibinaa ko to Yola e nder galle Fulɓe e hitaande 1930, mawniiko gorko ko Modibbo Raji, ganndo lislaam e teeminannde 19ɓiire, mo o wondi e Sheek Usmaan Dan Fodio. Ahmed Joda janngii e duɗal leslesal Yola e duɗal hakkundeewal Yola hade makko yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barewa tuggi 1945 haa 1948. O golliima seeɗa to Moor Plantation to Ibadan, caggal ɗuum o woni ofisee ndema to Yola hade makko naatde e fannu jaayndeyaagal to Gaskiya Corporation to Zaria. Ndeen o janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pitmans, to London gila 1954 haa 1956. Nde o arti, o wonti jaayndiyanke to duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya gila 1956 haa 1960.[6]

Ndeen o naatii e laamu diiwaan Fuɗnaange, o woni hooreejo humpitooji, caggal ɗuum o woni Sekereteer duumotooɗo gila 1962 haa 1967. E hitaande 1967, caggal nde wolde hakkunde leyɗeele fuɗɗii, o artiraama e nder sarwiis Siwil Fedde Ngenndiije Dentuɗe, o woni sekereteer duumotooɗo golloowo e nder Ministeeruuji Fedde nde : Kabaaru, Jaŋde, e Industiriiji, ɗo o woppi golle e hitaande 1978.[7] Nden o woppi kuugal maako wakkati laamu Naajeeriya ɗiɗaɓo, haa o laati hooreejo e tergal hukuumaaji pamari nder sosiyeteeji feere-feere bana: Sosiyetee petrol Naajeeriya, Komitiiru jokkirli Naajeeriya, Pastoral Resolve, SCOA, Naajeeriya, Chagoury Group, Flour Mills Naajeeriya, e LNG leydi Najeriya.[8]

O woniino kadi tergal e nder batu 1988 nguu, ngu yuɓɓini mbayliigu doosɗe leydi Naajeeriya tataɓo. E hitaande 1999, o toɗɗaa tergal e Goomu wasiyaaji hooreejo leydi ndii e hitaande 2015, o ardii Muhammadu Buhari e mbayliigu hooreejo leydi.[9]

O maayi ko to Yola, leydi Najeriya ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2021, caggal rafi seeɗa.[10]