Jump to content

Aina onabolu

Iwde to Wikipedia
Aina onabolu
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InndeAina Taƴto
Ɗuubi daygo13 Siilto 1882 Taƴto
ƊofordeIjebu Ode Taƴto
Date of death1963 Taƴto
Place of deathLagos Taƴto
WoldeInngilisjo, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajipainter, educator Taƴto
Field of workart of painting Taƴto
Janngi toAcadémie Julian Taƴto
LenyolYimɓe Yarbanko'en, African Americans Taƴto
Genreportrait Taƴto
Copyright status as a creatorworks protected by copyrights Taƴto
Personal pronounL485 Taƴto

Aina Onabolu OBE (1882 – 1963) ko jannginoowo naalankaagal e pentuɗo naalankaagal jamaanu leydi Naajeeriya, mo nganndu-ɗaa ko kañum woni neɗɗo teeŋtuɗo e naatgol naalankaagal e nder jaŋde duɗe hakkundeeje e nder leydi ndii. O ƴelliti natal mbaydiiji weeyo e nder mbaadi goonganteendi, o anndaa ko e golle makko gadane e nder natal. Aina ko mawniiko jimoowo pop Kanadaa biyeteeɗo Joseph Onabolu.

Nguurndam e jaŋde adannde

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Aina Onabolu jibinaa ko to Ijebu-Ode e hitaande 1882.[1] Baaba makko ko jaggeeje jaalobe kadi yumma mum kadi ko fiiloowo. O fuɗɗi pentol ko e duuɓi 12, o ƴoogi ɗum e nate ñeeñal ɗe ŋeñɗinaaɗe e nder naalankaagal hirnaange, ɗe nganndu-ɗaa ko ɗe keewɗe e nder jaayndeeji leydi Najeriya keewɗi e defte diine. Nde o heɓi duuɓi 32, o waawii hollirde golle makko, o woni ko e yiɗde wonde naalanke ganndo, baawɗo. O yahi caggal ɗuum caggal leydi ngam janngude naalankaagal to Académie Julian to Pari e nder duɗal to Londres ; hade makko janngude caggal leydi, ko o 6icfcfo 6aleejo mo o 6uri waawde e hoore makko. O timmini jaŋde makko e dipolomaaji e nder naalankaagal laaɓtungal e seedantaagal jannginoowo ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde St. John Woods, Londres e hitaande 1922. O anndaa ko e pentol makko lollungol e Spencer Savage. Ko oon woni neɗɗo gadano jannginde naalankaagal e nder duɗe hakkundeeje.

E hitaande 1909, nde laamu koloñaal en to leydi Naajeeriya ƴetti jaŋde toownde, jaŋde e nder duɗe ɗee ina jokki e ƴellitde jaŋde moƴƴere ngam heblude liggotooɓe (clerk position clerks) ngam njuɓɓudi laamu laamu koloñaal. Ko seeɗa miijanoo e jaŋde naalankaagal e nder jaŋde hakkundeere haa ciimtol wasiyii janngingol golle juuɗe ɓiɗɓe leydi ndii. Ko adii ciimtol ngol, Aina hollitii e dow laawol ɗaɓɓaande ngam naatnude jaŋde ganndal hannde e nder duɗe hakkundeeje kono cuɓagol makko ngol jaɓaaka e juuɗe ofiseeji jaŋde koloñaal. E oon sahaa, won miijooji teskinɗi ɗi ofiseeji koloñaal en mbiyata wonde keeri tagoore Afriknaaɓe ko e poɗɗe e karallaagal. Gartugol Aina ummoraade St John Woods, to Londres, e hitaande 1922 e Julians Academy to Pari e ganndal makko keɓtinaangal e karallaagal Oropnaaɓe e pentugol, anatomi e sifaaji jaŋde naalankaagal Oropnaaɓe, hawri ko e yi’annde hesere ngam naatnude jaŋde naalankaagal koɗdigal e nder leydi ndii. Aina, jannginoowo almudɓe yiɗɓe janngude e nder duɗe toowɗe seeɗa e nder wuro Lagos ko wayi no King’s College, Lagos e duɗal CMS Grammar, Lagos. Teemedde makko ko adii fof ko ganndal yiyngo, natal, njuuteendi neɗɗo, e pentugol ndiyam. Hay so tawii jannginooɓe e karallaagal hirnaange e nder naalankaagal ina pamɗi, yonta Aina fuɗɗii seerndude naalankaagal e nguurndam.

Aina kadi hirjinii jaɓgol jannginooɓe Oropnaaɓe e jaŋde naalankaagal e nder leydi ndii. Tiɗnaare makko addani mo ƴettude jannginoowo naalankaagal janano biyeteeɗo Kenneth C. Murray. Murray ardii ummital seeɗa-seeɗa e golle juuɗe e naalankaagal gaadanteewal. Laawol kesol ngam ɓamtude naalankaagal Afriknaaɓe e jogaade e nder defterdu ganndal ngenndiwal e nder naalankaagal Afriknaaɓe, naatnaa e jaŋde duɗe hakkundeeje ceertuɗe e nder leydi ndii. Tiɗnaare jannginoowo keso oo waɗii nafoore ko yaawi, nde tawnoo limoore jannginooɓe naalankaagal Naajeeriya ɓeydiima, ganndal golle aadaaji ko wayi no ɓanndu Uli e mahol ɓeydiima laaɓtude. Kono tan, darnde Murray ndee firtaani ko seeɗa e nder yontaaji juutɗi nde tawnoo leydi ndii ina woni e hakkunde laamu koloñaal e laamu hirnaange, ngu naatni laawol mum walla nguurndam mum, ɗum addani renndo ngoo waylude seeɗa-seeɗa gila e aadaaji haa e pinal hirnaange.

Golle Onabolu ɓurɗe mawnude ko nate. Natal makko Mrs Spencer Savage e hitaande 1906 ina wiyee sahaa e sahaa fof wonde gooto e golle naalankaagal ɓurɗe teeŋtude kuutortooɗe mbaadi e karallaagal hirnaange e jamaanu. Golle makko mawɗe goɗɗe ko natal Mr Randle. Ko ɗiɗaɓo oo woni jannginoowo makko keɓɗo hakkille makko e sifaaji bonɗi koloñaal ɗi teeŋtinaa e guwerneer seernaaɓe e neɗɗo Walter Egerton. O waɗi kadi natal mawɗo (Dr.) Sapara, ngal woni ko e koloor ndiyam

Nate makko keewɗe ina njuɓɓinee e nder galle laamorɗo leydi ndii, to Lagos.

Mawɓe e golle makko ko eliteeji Lagos wonnooɓe e fannu golle mum en, e golle makko ina keewi hollirde yeeso teddungal, keɓal e darnde kiliyaneeɓe makko. Kono golle makko ngonaa tan e pottital. E kitaale 1930, o gollodiima e Egliis Almasiihu ngam ƴettude peeje ngam mahde galle laamorɗo keso to Lagos. O waɗi caggal ɗuum jimɗi pastel e jaŋdeeji e kitaale 1940.

  1. "Aina Onabolu | Biography". www.mutualart.com (in Engeleere). Retrieved 2023-01-28.