Aina onabolu
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | Aina |
| Ɗuubi daygo | 13 Siilto 1882 |
| Ɗoforde | Ijebu Ode |
| Date of death | 1963 |
| Place of death | Lagos |
| Wolde | Inngilisjo, Nigerian Pidgin |
| Sana'aji | painter, educator |
| Field of work | art of painting |
| Janngi to | Académie Julian |
| Lenyol | Yimɓe Yarbanko'en, African Americans |
| Genre | portrait |
| Copyright status as a creator | works protected by copyrights |
| Personal pronoun | L485 |
Aina Onabolu OBE (1882 – 1963) ko jannginoowo naalankaagal e pentuɗo naalankaagal jamaanu leydi Naajeeriya, mo nganndu-ɗaa ko kañum woni neɗɗo teeŋtuɗo e naatgol naalankaagal e nder jaŋde duɗe hakkundeeje e nder leydi ndii. O ƴelliti natal mbaydiiji weeyo e nder mbaadi goonganteendi, o anndaa ko e golle makko gadane e nder natal. Aina ko mawniiko jimoowo pop Kanadaa biyeteeɗo Joseph Onabolu.
Nguurndam e jaŋde adannde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Aina Onabolu jibinaa ko to Ijebu-Ode e hitaande 1882.[1] Baaba makko ko jaggeeje jaalobe kadi yumma mum kadi ko fiiloowo. O fuɗɗi pentol ko e duuɓi 12, o ƴoogi ɗum e nate ñeeñal ɗe ŋeñɗinaaɗe e nder naalankaagal hirnaange, ɗe nganndu-ɗaa ko ɗe keewɗe e nder jaayndeeji leydi Najeriya keewɗi e defte diine. Nde o heɓi duuɓi 32, o waawii hollirde golle makko, o woni ko e yiɗde wonde naalanke ganndo, baawɗo. O yahi caggal ɗuum caggal leydi ngam janngude naalankaagal to Académie Julian to Pari e nder duɗal to Londres ; hade makko janngude caggal leydi, ko o 6icfcfo 6aleejo mo o 6uri waawde e hoore makko. O timmini jaŋde makko e dipolomaaji e nder naalankaagal laaɓtungal e seedantaagal jannginoowo ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde St. John Woods, Londres e hitaande 1922. O anndaa ko e pentol makko lollungol e Spencer Savage. Ko oon woni neɗɗo gadano jannginde naalankaagal e nder duɗe hakkundeeje.
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1909, nde laamu koloñaal en to leydi Naajeeriya ƴetti jaŋde toownde, jaŋde e nder duɗe ɗee ina jokki e ƴellitde jaŋde moƴƴere ngam heblude liggotooɓe (clerk position clerks) ngam njuɓɓudi laamu laamu koloñaal. Ko seeɗa miijanoo e jaŋde naalankaagal e nder jaŋde hakkundeere haa ciimtol wasiyii janngingol golle juuɗe ɓiɗɓe leydi ndii. Ko adii ciimtol ngol, Aina hollitii e dow laawol ɗaɓɓaande ngam naatnude jaŋde ganndal hannde e nder duɗe hakkundeeje kono cuɓagol makko ngol jaɓaaka e juuɗe ofiseeji jaŋde koloñaal. E oon sahaa, won miijooji teskinɗi ɗi ofiseeji koloñaal en mbiyata wonde keeri tagoore Afriknaaɓe ko e poɗɗe e karallaagal. Gartugol Aina ummoraade St John Woods, to Londres, e hitaande 1922 e Julians Academy to Pari e ganndal makko keɓtinaangal e karallaagal Oropnaaɓe e pentugol, anatomi e sifaaji jaŋde naalankaagal Oropnaaɓe, hawri ko e yi’annde hesere ngam naatnude jaŋde naalankaagal koɗdigal e nder leydi ndii. Aina, jannginoowo almudɓe yiɗɓe janngude e nder duɗe toowɗe seeɗa e nder wuro Lagos ko wayi no King’s College, Lagos e duɗal CMS Grammar, Lagos. Teemedde makko ko adii fof ko ganndal yiyngo, natal, njuuteendi neɗɗo, e pentugol ndiyam. Hay so tawii jannginooɓe e karallaagal hirnaange e nder naalankaagal ina pamɗi, yonta Aina fuɗɗii seerndude naalankaagal e nguurndam.
Aina kadi hirjinii jaɓgol jannginooɓe Oropnaaɓe e jaŋde naalankaagal e nder leydi ndii. Tiɗnaare makko addani mo ƴettude jannginoowo naalankaagal janano biyeteeɗo Kenneth C. Murray. Murray ardii ummital seeɗa-seeɗa e golle juuɗe e naalankaagal gaadanteewal. Laawol kesol ngam ɓamtude naalankaagal Afriknaaɓe e jogaade e nder defterdu ganndal ngenndiwal e nder naalankaagal Afriknaaɓe, naatnaa e jaŋde duɗe hakkundeeje ceertuɗe e nder leydi ndii. Tiɗnaare jannginoowo keso oo waɗii nafoore ko yaawi, nde tawnoo limoore jannginooɓe naalankaagal Naajeeriya ɓeydiima, ganndal golle aadaaji ko wayi no ɓanndu Uli e mahol ɓeydiima laaɓtude. Kono tan, darnde Murray ndee firtaani ko seeɗa e nder yontaaji juutɗi nde tawnoo leydi ndii ina woni e hakkunde laamu koloñaal e laamu hirnaange, ngu naatni laawol mum walla nguurndam mum, ɗum addani renndo ngoo waylude seeɗa-seeɗa gila e aadaaji haa e pinal hirnaange.
Golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Golle Onabolu ɓurɗe mawnude ko nate. Natal makko Mrs Spencer Savage e hitaande 1906 ina wiyee sahaa e sahaa fof wonde gooto e golle naalankaagal ɓurɗe teeŋtude kuutortooɗe mbaadi e karallaagal hirnaange e jamaanu. Golle makko mawɗe goɗɗe ko natal Mr Randle. Ko ɗiɗaɓo oo woni jannginoowo makko keɓɗo hakkille makko e sifaaji bonɗi koloñaal ɗi teeŋtinaa e guwerneer seernaaɓe e neɗɗo Walter Egerton. O waɗi kadi natal mawɗo (Dr.) Sapara, ngal woni ko e koloor ndiyam
Nate makko keewɗe ina njuɓɓinee e nder galle laamorɗo leydi ndii, to Lagos.
Mawɓe e golle makko ko eliteeji Lagos wonnooɓe e fannu golle mum en, e golle makko ina keewi hollirde yeeso teddungal, keɓal e darnde kiliyaneeɓe makko. Kono golle makko ngonaa tan e pottital. E kitaale 1930, o gollodiima e Egliis Almasiihu ngam ƴettude peeje ngam mahde galle laamorɗo keso to Lagos. O waɗi caggal ɗuum jimɗi pastel e jaŋdeeji e kitaale 1940.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Aina Onabolu | Biography". www.mutualart.com (in Engeleere). Retrieved 2023-01-28.