Ajiboyede
Ajiboyede ko alaafin keɓtinaaɗo kono ko otokaraat laamu Oyo e nder teeminannde sappo e jeegom.[1] O lomtii Orompoto.
Kewuuji laamu
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E wiyde taali Oyo, laamu nguu yani ko e laamɗo Nupe, hono Lajomo, e sahaa nde Ajiboyede woni e laamu. E fuɗɗoode, hare ndee ina yahra e nafoore ƴaañooɓe haa seeɗa e fenaande e jaambaaro Ajanlapa, Osi-wefa, wayli laawol, rokki weltaare Oyos. Ngam siftorde jaambaaro Ajanlapa e nder wolde, laamɗo oo waɗi teddungal keewngal e nder galle laamorɗo ngam ɓiɗɗo Ajanlapa. Ɓiɗɗo oo rokkaama yamiroore timmunde, seeɗa, wonde koɗo e nder galle laamorɗo Alaafin, e ƴettude lomto laamɗo e won e sahaaji. Ko heddii koo, ndee teddungal ina ɗaɓɓi nde o wontata jom suudu, sibu ko ɗum woni aada wonande birooji ñaawirdu toowndu. Ajiboyede miijii wonde ko huunde nde yettaaki so ɓiɗɗo Ajanlapa oo kastraama, kono wasiyaaji makko ina wasiyoo no feewi laawol ngol. Laamɗo jaɓi, suka oo castraama.
Ajiboyede ina teskaa e fuɗɗoraade juulde duuɓi tati anndiraande Bebe, ngam mawninde jam caggal nde Nupes heɓi nafoore e mawninde laamu Ajiboyede juutngu.[1] E nder yonta jam, njulaagu e ndema ina ƴellitoo, laamorgo keso ngo Igboho fuɗɗii mawnude sabu nokkuuji moƴƴi e keewal yimɓe. E nder ɗuum, luumooji ɗiɗi mawɗi mbaɗaama e laamu makko, wuro ngoo wonti laawol njulaagu mawngol ngam heɓde pucci ummoraade e Hausaland.
Caggal nde juulde Bebe fuɗɗii, ɓiy Ajiboyede gadano, biyeteeɗo Arema Osemolu, maayi.[2] Nde Ajiboyede woni e sunaare e koorka o wiyi won mawɓe njilluɓe e makko mbaraa ngam wiyde ina ñaama nguura, ɗum noon ina fotnoo saabaade murto.[2]
lomtii Ajiboyede ko Abipa.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Ogundayo, 'BioDun J.; Adekunle, Yuliyus (moƴƴinoowo). Nokkuuji ceniiɗi Afrik : pinal, daartol, e waylo. ISBN 9781498567428. OCLC 1077789018.
- Smith, Robeer (1965). "Alafin nder eggol: Jannguki wakkati Igboho nder taariiha Oyo". Jaaynde daartol Afrik. 6 (1): 57-77. Doi:10.1017/s002185370005338. ISSN 0021-8537.
- Samuwel Jooni, Obadiya Jooni. Daartol Yoruba’en, Gila e jamanuuji arandeeji haa e fuɗɗoode laamu Angalteer, p 162 - 163.