Jump to content

Akintola Williams

Iwde to Wikipedia
Akintola Williams
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
Innde ɓesnguWilliams Taƴto
Ɗuubi daygo9 Juko 1919 Taƴto
ƊofordeLagos Taƴto
Date of death11 Siilto 2023 Taƴto
Place of deathLagos Taƴto
ƊemngalYarbankoore Taƴto
WoldeInngilisjo, Yarbankoore, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje Taƴto
Janngi toUniversity of London, Sa'aré djanguirdé tchoudi tchakaadi CMS Taƴto
Member of political partyEgbe Omo Oduduwa Taƴto

Akintola Wiliyam ListenR(9 lewru bowte 1919 – 11 suwee 2023) ko hiisawal leydi Najeriya. Ko kanko woni leydi Najeriya gadano heɓde seedantaagal jaŋde toownde.[1].[2]

Williams fuɗɗii jaŋde mum ko e duɗal leslesal Olowogbowo, laawol Bankole, Apongbon, duunde Lagos, Lagos, e fuɗɗoode kitaale 1930 ; ko ndeen duɗal leslesal miñiiko tokooso maayɗo biyeteeɗo Rotimi Williams janngi. Miñiiko gorko biyeteeɗo Rev. James Kehinde Williams ko pastoor e nder ekkol gooto, ekkol Olowgbowo.[3][4][5][6]

Firaam maako sosaa nder hitaande 1952, ɓaawo man mawni nder kuuɗe ɗen e nder kawtalji ngam wartugo firaam ɓurduɗum mawnugo nder Naajeeriya haa hitaande 2004. Williams tawtoraama sosde Bursi Naajeeriya e Institut des Accountants Chartered Naajeeriya. E nder golle makko juutɗe, o heɓii teddungal keewngal.[7][8][9]

O resi Mabel Efunroye Williams (jibinaa ko Coker) jeyaaɗo e galle Coker, galle mawɗo no feewi, baawɗo wonde fof e nder leydi Nijeer. Deerɗiiko Akintola Williams, Mr. F.C.O Coker, bee Williams mballiri sosde janngirde limngal limngal lesdi Naajeeriya (ICAN) nden Coker woni hooreejo arandeejo limngal lesdi Naajeeriya.

Jibinannde e jaŋde

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Akintola Williams jibinaa ko ñalnde 9 ut 1919. Mawniiko biyeteeɗo Z. A. Williams ko laamɗo njulaagu ummoriiɗo Abeokuta e baaba makko Thomas Ekundayo Williams ko binndoowo e nder sarwiis koloñaal mo sosi gollorde sariya to Lagos caggal nde o janngi to Londres, Angalteer. Ko kanko woni mawniiko biyeteeɗo Frederick Rotimi Williams, mo caggal mum wonti awokaa tedduɗo, e maayɗo Rev. Ngam jaŋde makko leslesre e fuɗɗoode kitaale 1930, o naati duɗal leslesal Olowogbowo Methodist, Lagos. Ndeen Williams naati duɗal jaaɓi haaɗtirde CMS, to Lagos. O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba e bursi UAC, o heɓi dipolomaaji njulaagu. E hitaande 1944, o yahi Angalteer ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. Janngi Banke e Kaalis, o heɓi bakkaa makko e hitaande 1946, o heɓi bakkaa makko e njulaagu. O jokki jaŋde makko, o heɓi seedantaagal makko wonde limto (accountant) to leydi Angalteer e hitaande 1949. Ko o Yorubaajo mawɗo, Oloye Williams ina jeyaa e sosɓe fedde Egbe Omo Oduduwa nde o woni to Londres, Dr. Oni Akerele woni hooreejo, mawɗo Obafemi Awolowo woni binndoowo.

Golle hiisa

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Caggal nde o arti leydi Naajeeriya e hitaande 1950, Williams golliima e fedde toppitiinde ko fayti e njeeygu leydi ndii, o woniino golloowo e njuɓɓudi laamu haa lewru marse 1952, nde o yalti e golle laamu, o sosi Akintola Williams & Co. to Lagos. Sosiyetee oo woni sosiyetee gadano e nder Afrik, jogiiɗo limto (accounting) ɓiɗɓe leydi ndii. E oon sahaa, golle konte ɗee ɓuri heewde ko e sosiyateeji joy mawɗi jananɗi. Hay so tawii won firmuuji tokoosi nokkuuji ɗii seeɗa, ɗi ngonaa seedanteeje, wonaa limtooji. Williams heɓi njulaagu e sosiyeteeji jeyaaɗi e leydi ndi, ina jeyaa heen Pilot Afrik hirnaange mo Nnamdi Azikiwe, Sosiyetee Assirans Afrik mo K. O. Mbadiwe, Mobel Fawehinmi e Jaɓɓungal Ojukwu. O hokki bo kuuɗe hukuumaaji lesdi kesi ɗi hawti bee hukuumaaji kuuɗe yiite lesdi Naajeeriya, hukuumaaji pamari lesdi Naajeeriya, hukuuma pamari hirnaange lesdi Naajeeriya, hukuuma pamari lesdi Naajeeriya, hukuuma pamari lesdi Naajeeriya e hukuumaaji pamari lesdi Naajeeriya.

Gollodiiɗo gadano e nder fedde nde, hono Charles S. Sankey, toɗɗaa ko e hitaande 1957, rewi heen ko biyeteeɗo Kameruunnaajo biyeteeɗo Njoh Litumbe. Litumbe udditi birooji mum to Port Harcourt e Enugu, caggal ɗuum o ardii yaajde caggal leydi. E hitaande 1964, cafrirde udditaa to Kameruun, rewi heen cafrirɗe to Kodduwaar e Suwaasiland, e cafrirɗe jokkondirɗe to Ganaa, Ejipt e Keñiya. E lewru marse 1992, sosiyatee oo ina joginoo 19 gollodiiɓe e 535 gollotooɓe.

Ɗaɓɓaande ndee ɓeydiima sabu sariya sosiyeteeji 1968, jowitiiɗo e sosiyeteeji gollotooɗi e nder leydi Nijeer ɗii, sosde sosiyeteeji baɗɗiiɗi e nokkuuji ɗii, e yaltinde konte hitaandeeje ƴeewtaaɗe. Diɗɗal ngal e fuɗɗoode kitaale 1970 ngam hirjinde jeyi leydi e nder leydi hee kadi ɓeydii ɗaɓɓaande. E hitaande 1973, fedde wiyeteende AW Consultant Ltd, fedde toppitiinde ko fayti e njuɓɓudi, nde hooreejo leydi ndii, hono Artur Mbanefo, ƴettitaa. Sosiyetee oo heɓi sosiyatee gollorɗo ordinateeruuji e gollorde binnditagol, e hitaande 1977, sosiyetee oo naati e nanondiral e Touche Ross International tuugingal e feccude ngalu. Williams wonnoo kadi tergal yiilirde, kadi ko jom jawdi en mawɓe e nder sosiyeteeji goɗɗi keewɗi. O woppi golle e hitaande 1983.

Hakkunde lewru Abriil 1999 e lewru Mee 2004, Akintola Williams & Co. hawritii e sosiyeteeji ɗiɗi goɗɗi ngam sosde Akintola Williams Deloitte (anndiraaɗo hannde Deloitte & Touche), fedde ɓurnde mawnude e nder leydi Najeriya, jogiinde gollotooɓe ko ina tolnoo e 600 neɗɗo.

Darnde renndo e teddungal

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Williams waɗii darnde mawnde e sosde fedde hiisaaji e nder leydi Najeriya e hitaande 1960 e faandaare jannginde hiisaaji. Ko kanko woni Hooreejo gadano fedde ndee. O woniino tergal sosngal fedde toppitiinde ko fayti e hiisaaji leydi Nijeer. O tawtoraama kadi e sosde Bursi Niiseer. O woni e jokkondirde e ɗeen juɓɓule haa o mawni. E nder kewu bursi e lewru mee 2011, o noddii gollotooɓe ɓee yo ndentu luural ngal, nde tawnoo alaa ko bonnata ɗum. O wiyi so ina haani, gollotooɓe e marseeji ɗii, yo ngoppu ɗaɓɓude wasiyaaji makko ngam safrude kala caɗeele.

Darnde makko e nder sekteer laamu ina jeyaa heen Hooreejo Komiseeruuji Appeal Fedde Ngenndiije Dentuɗe (1958–68), tergal Komiseer Ƴeewndo Coker mo jom suudu makko Justice G.B.A. Coker, hooreejo mawɗo Lagos nder korporaasiyoŋaaji sariyaaji diiwaan hirnaange ɓooyɗo leydi Naajeeriya (1962), tergal e yiilirde ardiiɓe fedde Commonwealth (1966–1975), hooreejo fedde mooftugol ngalu laamu diiwaan Lagos (1973) e hooreejo Review the Public Umalies Komisariyaa ƴeewndo njoɓdi (1975). Darnde feere ɗon hawta bee hooreejo Metropolitan Club haa duunde Victoria, Lagos, sosɗo e tergal kawtal hoore lesdi Naajeeriya e sosɗo e hooreejo hukuuma hakkilanki hukuumaaji lesdi Naajeeriya.

E hitaande 1982, Williams teddinaama e laamu Naajeeriya e O.F. R. Caggal nde o woppi golle e hitaande 1983, Williams werlii hoore makko e eɓɓoore ngam sosde nokku pijirlooji e suudu pijirlooji ngam fedde jimɗi Najeriya. E lewru abriil 1997, Williams toɗɗaama Komandaajo ɓurɗo moƴƴude e laamu Biritaan ngam golle makko e nder golle hiisawal e ngam ɓamtude naalankaagal, pinal e jimɗi rewrude e fedde jimɗi Najeriya. Arboretum Akintola Williams haa suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya haa Lagos, ɗon mari innde ngam teddingo maako. Ñalnde 8 lewru Mbooy hitaande 2011, Fedde Niiseer e Angalteer rokki njeenaaje John Kufuor, hooreejo leydi Gana ɓennuɗo, e Akintola Williams, ngam darnde maɓɓe e demokaraasi e ƴellitaare e nder Afrik.

Williams waɗii duuɓi 100 e lewru ut 2019, o maayi ko e galle makko to Lagos ñalnde 11 suwee 2023, tawi omo yahra e duuɓi 104.

  1. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "Deloitte".
  2. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "OLN".
  3. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "Forrest1994".
  4. Ndubuisi Ugah (27 March 2010). "Five Years After, FRA Williams' Children Reconcile". ThisDay. Retrieved 1 June 2011.
  5. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "Fick2002".
  6. Richard L. Sklar (2004). Nigerian Political Parties: Power in an Emergent African Nation. Africa World Press. p. 67. ISBN 1-59221-209-3.
  7. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "Punch20100824".
  8. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "OLN2".
  9. Providence Obuh (2 May 2011). "Akintola Williams Tasks Operators on Capital Market Protection". Vanguard. Retrieved 1 June 2011.