Albeer Kitson
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya, Osterliya |
| Innde | Albert |
| Ɗuubi daygo | 21 Mbooy 1868 |
| Ɗoforde | Audenshaw |
| Date of death | 8 Mbooy 1937 |
| Place of death | Beaconsfield |
| Wolde | Inngilisjo, Nigerian Pidgin |
| Writing language | Inngilisjo |
| Sana'aji | naturalist, geologist, botanist |
| Janngi to | University of Melbourne |
Sir Albert Ernest Kitson, CMG , CBE (21 mars 1868). – 8 mars 1937) ko ganndo leydi Angalteer-Ostarali, ganndo tago, keɓɗo njeenaari Lyell e hitaande 1927.
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kitson jibinaa ko to North Street, Audenshaw, Cheshire, to Angalteer, ɓiy John Kitson ummoriiɗo Manchester e Margaret, jibinaaɗo Neil, ummoriiɗo Edinburgh, to Ekost. To bannge baaba makko ɓesngu nguu wonnoo ko jom kaaƴe, mawniiko gorko to bannge yumma ko jaagorde Presbyterian Ecoppi. Cukaagu Albert woni ko e wuro wiyeteengo Nagpur e nder diiwanuuji hakkundeeji leydi Indiya ɗo ɓesngu makko ummii nde o heɓi hitaande. Hedde hitaande 1876 ɓe ngummii to Victoria . Ɗoo John e Margaret njannginii e Duɗal Dowlaaji Dentuɗi e nder wuro wiyeteengo Enoch’s Point e nder Alpes Victoria hade John toɗɗaade hooreejo jannginoowo Duɗal Dowlaaji Dentuɗi North Winton sara Benalla . John maayi ko e rafi angina e hitaande 1879 e ko nanndi heen haa o maayi e hitaande 1898 Margaret ƴetti doggol duɗal ngal sukaaɓe makko ɗiɗo heddiiɓe ɓee tawtoranoo – Albert e miñiiko gorko (John) Sidney.
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Albert Kitson naati e golle laamu to Victoria e hitaande 1886, o woni binndoowo. Nde o woni e golloraade ndee ɗoo golle haa jooni o waɗii kadi golle ladde geologique. Ɗum addani mo yiɗde, hirjini mo waɗde jaŋde makko e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde worɓe gollotooɓe (jooni ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Melbourne ) e caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne . E hitaande 1903, o ummiima o wonti gardiiɗo ɗiɗaɓo e wiɗto Geological Survey of Victoria mo o wonti caggal ɗuum ganndo mawɗo to bannge geɗe leydi, e nder sahaa gooto kadi o woni gardiiɗo golle. O wallitii e wiɗtooji keewɗi ko faati e jawdi ndariindi Victoria e leɗɗe Glacial Tasmania . E hitaande 1907, Albert Kitson wasiyii yo ɓulli Buchan to Gippsland, Victoria ndartinee ngam reende ɗi e bonnugol.
Caggal golle makko gadane to Victoria, Kitson waɗi ko heewi e nguurndam makko caggal ɗuum to Afrik. Anndude doole makko to bannge geɗe leydi, Professeur JW Gregory wasiyiima mo yo o waɗtu golle e nder leydi Nijeer, hono mawɗo wiɗto miniraaji e nder leydi Nijeer ɗo o yahi haa o yiyti kuuraa e lignite. E hitaande 1909 o yiyti kuuraa ɓaleejo bitumen e saraaji ŋoral Enugu-Udi to leydi Nijeer e yaakaare mawnde waɗtaa e ngal ɗoon ŋoral kuuraa potngal wonde nafoore mawnde. Wuro Port Harcourt mahiraa ko e hitaande 1912 ngam wonde nokku ɗo kuuraa Naajeeriya yaltata, jokkondiri e Enugu e laawol laana njoorndi ngol yahrata ko to woyla haa Kaduna . Gese kuuraa Enugu nasti nder kuugal nder hitaande 1915 nden ɗum waɗi immigration mawɗum haa Enugu heɓi wuro man innde "Wuro kuuraa". Kuuɓal Naajeeriya wonti ko ngal moƴƴaani, ngal huutortee ko ɓuri heewde ko e ñaamde nder galleeji e nder koloñaal en, ngal rokki semmbeeji teeŋtuɗi wonande laabi njamndi e kuuraa.
Hay so tawii noon Kitson ina yiɗnoo yiytude geɗe miniraaje ɗe laamu koloñaal Angalteer waawi huutoraade, o hawritii e ɗuum sahaa kala e miijo baabiraagal ngam moƴƴinde ngonka jawdi yimɓe nokkuuji ɗii. E hitaande 1912, caggal nde o nani yeewtere JP Unstead ko fayti e ngonka weeyo ngam ndema alkama e nder Amerik worgo, jaabawol Kitson ko naamnaade so tawii ko Unstead yiyti koo ina waawi huutoreede e leydi Nijeer. Kitson wiyi : « so tawii gollordu ndema alkamaari ina waawi soseede, ɗum wonata ko ballal mawngal wonande yimɓe Afrik hirnaange ». E nder tonngoode paternalistic o jokki heen: "Ɗum ina waawi lomtaade e nder Fuɗnaange Naajeeriya ko ɓuri heewde e kosam ɗam alaa nafoore, tawa kadi ko e nder Fuɗnaange Naajeeriya ina waawi ɓeydude nguura ɓurka mawnude- maniyyu, yamre e maaro".
Caggal Nijeer, Kitson jokki wiɗtooji mum e nder Afrik, kanko e Edmund Thiele, o golli haa teeŋti e Gold Coast (hannde ko Ganaa ) hakkunde 1913 e 1930 ɗo o woni hooreejo gadano e wiɗtooji minerale, caggal ɗuum o woni gardiiɗo wiɗtooji geɗe leydi. Kitson yahri ko koloñaal oo e laana ndiwoowa e welo, o yiyti heen ɓulli keewɗi ina heen boksit e mangaan . O yiyti Bauxite, ko huunde nde alumina, e nder ŋoral Atewa sara Kibi e hitaande 1914. Ɓoornugol mangaan gadanol ngol o yiyti ko e lewru mee 1914 nde o yiyti kewuuji sara laawol laana njoorndi Sekondi-Kumassi fotde 6 miles (9.7 km) ummoraade Tarkwa. Ɗeeɗoo depasuuji ina njogii nafoore e hare Angalteer, sibu keɓal ɗeen miniraaji ummoraade e nokkuuji goɗɗi ina saɗti. E hitaande sakkitiinde e wolde ndee, 32 000 ton mangaan, kuutorteeɗo e peewnugol kaɓirɗe, neldaama to Angalteer ummoraade e nokkuuji ɗi Kitson yiyti to Gold Coast. Ndeen e lewru feebariyee 1919, kanko e gollodiiɗo makko EO Teale (Thiele wonnoo), o yiyti e maayo Birim, ɓulli diamant gadani tawaaɗi e Cote d’Or. Diamant oo ina famɗi kono ina toowi. Kitson teskiima wonde ko kirisaaji moƴƴi kollitooji oktahedron e dodekahedron. Ɗum hollitii wonde ko huunde teeŋtunde e nafoore diamant e njulaagu diamant ɓeydii no feewi. E hitaande 1934 ko 2,172,563 carats (434.5126 kg) e diamant yaltinaaɗo ummoraade e Cote d’Or, ko 39% e kaalis winndere ndee e ndeen hitaande.
Kitson ina jokkondiri kadi e ƴellitgol doole ndiyam e nder Gold Coast/Ghana. E hitaande 1915 ko kanko adii wasiyaade mahngo baraas to Akosombo to maayo Volta ngam heɓde kuuraa ndiyam, omo ɗaminii huutoraade ɗum ngam ƴellitde ɓuuɓri boksit ndi o yiyti e dow ŋoral Kwahu e hitaande ɓennunde ndee. Ko e hitaande 1965 miijo baraas oo fuɗɗii golle, nde hooreejo leydi Gana gadano ɓaleejo, hono Dr Kwame Nkrumah, felliti feewnude semmbe ndiyam ngam newnude faggudu leydi ndii. Ngolɗoo ƴellitaare waɗi maayo Volta, maayo ɓurngo mawnude e winndere nde neɗɗo waɗi.
Nguurndam ɓooyɗam
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal nde o woppi golle makko e Gold Coast e hitaande 1930, Kitson ummii o fayi Beaconsfield, to Buckinghamshire, ɗo o inniri galle makko « Benalta » (ko ɗum woni innde asliire Benalla ), ko ɗum hollirta yiɗde makko duumiinde e Ostarali. Ko ɗoo o jokki e naamneede e naamne geologie jowitiiɗe e Afrik. Haa teeŋti noon o haali ko fayti e nokkuuji kaŋŋe to leydi Keña e sahaa ko wiyetee Kakamega Gold Rush e fuɗɗoode kitaale 1930 ɗo njulaagu kaŋŋe holliri kadi ŋakkeende teddungal e hakkeeji renndooji nokkuuji ɗii e nokkuuji ɗii. E nder ciimtol makko feewde e Biro Koloñaal, Kitson hollitii wonde ina gasa tawa ko ina wona feccere e kaŋŋe mo o yiylotonoo oo, ko karallaagal amateur en mbonni ɗum. E nder winndannde jaaynde wiyeteende The Spectator, Kitson nanndinii naatgol njiylawu kaŋŋe amateur en e ngonka nannduka e Klondike to Kanadaa e hitaande 1897-8 : "Laawol Kakamega ngol ina nanndi hannde e 'laabi 98' tokoosi ɗi ngalaa nees. Worɓe ɓooyɓe ministeeruuji, gila e wonnooɓe Pioneer Klondyke haa e backwoodsmen Ostarali, ina njaawna yahde nokku oo". Kono ina wayi no ciimtol Kitson gadanol ngol wallitii sosde ruso ngoo e dumunna gadano oo e teeŋtinde piilngal alɗungal gonngal. No jaaynde The Spectator holliri nii : « gila ciimtol Sir Albert Kitson yalti, keewal yimɓe e nder nokkuuji kaŋŋe Kakamega ɓeydiima laabi ɗiɗi ». [1] Winndannde Kitson e nder ndeeɗoo jaaynde tan ɓeydi ruttaade haa jooni.
Teddungal keewngal arii e laawol Kitson ngam anndinde golle makko. O toɗɗaa komanndaaji fedde Laamaandi Angalteer (CBE) e hitaande 1918, o woni sehil fedde St Michael e St George (CMG) e hitaande 1922. E hitaande 1927 Kitson heɓi njeenaari konu sabu golle makko e ganndal leydi. Fedde Geological Society to Londres suɓii mo e hitaande 1897, rokki mo kaalis Wollaston e hitaande 1918 hade mum teddinde mo e hitaande 1927, njeenaari Lyell ndi nganndu-ɗaa ko kañum woni njeenaari ndi nganndu-ɗaa ko kañum woni njeenaari ndi hitaande kala rokketee ganndo leydi keewɗo faayiida. E hitaande 1929 o toɗɗaa hooreejo fedde Angalteer ngam ɓamtaare ganndal, caggal nde o woppi golle, o wonti hooreejo fedde annduɓe geɗe leydi e hitaande 1934. Kitson wonnoo ko nulaaɗo laawɗuɗo laamu Angalteer e nder batuuji geɗe leydi hakkunde leyɗeele e batuuji nay (four times Congress). Gooto e caalli Buchan to Victoria Ostarali ina inniri mo, ko noon kadi mollusk fossil, eukalipt fossil e eukalipt guurɗo . Lekki Eukaliptus biyeteeɗo Eukaliptus kitsoniana (Gippsland Malee) ina jogii innde makko, hono no ƴiye Panaspis kitsoni (heen sahaaji ina sikkaa ko nanndi e Panaspis togoensis ). Laawol Kitson to Takoradi e nder leydi Ganaa hannde ndii ina inniree teddungal makko hono no Ñaawirde Kitson to Benalla, to leydi Ostarali e nokku Kitson to wuro Florey to Canberra, to leydi Ostarali.
Ngam maayde makko, jaaynde wiyeteende Nature winndi : « SIR ALBERT KITSON, mo maayde mum waɗi ñalnde 8 marse, ko ganndo leydi keewɗo innde e nder winndere ndee, tee jiytugol ngol o waɗi ngol, ngol o huutortoo hannde e nokkuuji keewɗi e winndere ndee, ina addana mo hakke jeyeede e annduɓe faggudu ɓurɓe mawnude e jamaanu makko ».
Gila e cukaagu makko, Kitson ina joginoo nafoore e aduna tagoore nde o woni e mum ndee. E nder nguurndam makko fof o mooftii ko ƴiye ɗe o neldata to museeji to Victoria e to Londres. O yiɗi ko ɓiɗɓe leɗɗe Victoria, o yaltini winndannde e dow mayre ngam waɗde ɗum e duɗal Smithsonian . E nder ladde Ostarali o janngi nokku ɗo mboɗeeri jogori rewde e ɗuum addani mo caggal ɗuum dañde innde e nder Gold Coast , hono almuudo fetish . O woniino kadi fotoowo keewɗo faayiida. E joofnirde duuɓi makko tati gadani e nder Gold Coast o ƴettii fotde 450 foto koloñaal. Heewɓe e ɗeen ina ndesndaa e defte ngenndiije Ganaa (ɗo ɗe mbiyaa ko EA Kitson e fenaande). Kitson kadi ina anndaa e nafoore mum mawnde e arkewolosi, o yiyti geɗe keewɗe ɗe o waɗti waɗde e nder galleeji defte (Musées) to Afrik e Angalteer.
Kitson ina wiyee "Kittie", ko gorko diineyanke no feewi, jom hakkille tiiɗɗo, teetootal. O tiiɗnii no feewi no JNF Green holliri nii : "Neɗɗaagal hoore mum e nder nguurndam mum rokkii Kitson doole keewɗe ngam muñde e tiiɗnaade e nder ngonkaaji caɗtuɗi e jarribooji. Won e diftoor e nder ladde, o meeɗaa woppude hoore makko, o ƴetti teddeendi ɓurndi teeŋtude." [1] L. J. Spencer, gonnooɗo gardiiɗo miniraaji to suudu defte Biritaan, siftinii Kitson wonde "gorko tokooso ɓurɗo semmbe; sehil makko sahaa kala ko panne tokooso ƴeewndotooɗo". Spencer siftorii "yahdu e makko e hitaande 1924 e nder diiwanuuji miniraagal to worgo Ontario; kala ɗo oto oo dartii o yaltata ko e panne makko tokoose e nder kala ɓuuɓri ndi o waawi heɓde". [2] E dokkal medal makko Lyell, Ormsby-Gore haali ko fayti e « semmbe makko mo alaa ɗo haaɗi, kono neɗɗaagal makko ɓuuɓngal e ɓuuɓngal ». [3]
E hitaande 1910 o resi Margaret Legge, jibinaaɗo Walker (1870-1920). Caggal maayde makko o resi Elinore Almond Ramage (1892–1963) e hitaande 1927. Hono no yumma makko nii, ko o ɓiy jaagorde diine Ecoppi, hay so tawii kanko e hoore makko o jibinaa ko to Victoria, Ostarali . Fuu e duuɓi maɓɓe mawɗi (duuɓi ɗiɗo ɗii kawri ko hedde 100) ɓe ndañii ɓiɓɓe ɗiɗo : (Ernest) Neil (1928-2009) e David (1935-2011), ɗiɗaɓo oo ko baaba daartoowo biyeteeɗo Simon Kitson (jibinaa ko 1967). Albert Kitson sankii ko to Beaconsfield ñalnde 8 marse 1937, tawi ko rafi ɓuuɓɗo e rafi grippe .
Sir Albert Kitson ina wiyee sahaa e sahaa fof e fenaande Sir Artur Kitson walla Sir Alfred Kitson. O woni kadi sahaa e sahaa fof e jiiɓru makko e Albert Kitson, Baron 2ɓo Airdale (1863-1944) mo nanndaani e banndiraaɓe.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named "The Spectator 1932".