Jump to content

Alfred H. Yiɗde

Iwde to Wikipedia
Alfred H. Yiɗde
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
InndeAlfred Taƴto
Innde ɓesnguLove Taƴto
Ɗuubi daygo7 Siilto 1830 Taƴto
ƊofordePhiladelphia Taƴto
Date of death29 Korse 1913 Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje, political activist, peace activist Taƴto
Nominated forNobel Peace Prize, Nobel Peace Prize, Nobel Peace Prize Taƴto

Alfred Henry Love (7 suwee 1830 – 29 suwee 1913) mo Filadelfi, ko daraniiɗo politik Ameriknaajo.

Love jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1830, e galle William H. Love e Rachel Evans. O resi Susan Henri Brown to Burlington, to leydi New Jersey, ñalnde 13 lewru bowte hitaande 1853. [1]

O sosi Dental Jam Winnderewal to Providence, Rhode Island, e hitaande 1866, o woni hooreejo mayre haa o maayi. E woote hooreleydaagu Amerik e hitaande 1888, ko kanko woni cukko hooreejo leydi toɗɗaaɗo e nder lannda potal hakkeeji ngenndiiji , o woniino kanndidaa Belva Ann Lockwood . Yiɗde yalti ko adii woote ɗee, lomtii ɗum ko Charles Stuart Wells .

Ina jeyaa e golle makko, Love etinooma wallitde heɓde nuunɗal wonande leƴƴi Ameriknaaɓe to bannge hirnaange, ɓe ngoni ko e dogde e leyɗeele aadaaji, ɓe mbaɗti ɗum en e nokkuuji restoraaji, ɗi keewi wonde ko teemedde kiloomeeteeruuji woɗɗi e leyɗeele mum en ɓooyɗe. E hitaande 1875, o hawri e Alfred B. Meacham, tergal goomu jam ngam joofnude wolde Modoc, e terɗe leñol Modoc, ina jeyaa heen Toby Riddle e Frank Riddle, wonnooɓe e njillu lecture ngenndiijo.

E hitaande 1906, Love toɗɗaa ngam heɓde njeenaari Nobel jam, tawi ko senaateeruuji Amerik njeetato e Hannis Taylor . O toɗɗaa kadi e hitaande 1903 e juuɗe Andrew Palm, e hitaande 1904 e juuɗe Edvard Wavrinsky.

O sankii ko ñalnde 29 lewru juko hitaande 1913, to wuro Filadelfi, to leydi Pensilvani .

Bibliyogaraafi

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
  1. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "Cyclopaedia".