Jump to content

Alice Mossie Brues

Iwde to Wikipedia
Alice Mossie Brues
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
InndeAlice Taƴto
Ɗuubi daygo9 Yarkomaa 1913 Taƴto
ƊofordeBoston Taƴto
Date of death14 Siilo 2007 Taƴto
Place of deathLouisville Taƴto
FatherCharles Thomas Brues Taƴto
MotherBeirne Barrett Brues Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajianthropologist, botanist, botanical collector Taƴto
Field of workbiological anthropology Taƴto
EmployerHarvard University, University of Colorado Boulder, University of Oklahoma Taƴto
Janngi toHarvard University Taƴto
Doctoral advisorEarnest Hooton Taƴto
Collection items atHarvard University Herbaria Taƴto

Alice Mossie Brues (9 Oktoobar 1913 - 14 Yarkomaa 2007) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu ɓalliwal.

Alice ko ɓiy Charles Thomas Brues, ganndo ko faati e mborosaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, e yumma mum ganndo ko faati e leɗɗe, hono Beirne Barrett Brues. Alice ko ganndo tago, ganndo ko faati e leɗɗe. E nder cukaagu makko o heewnoo rokkeede golle mooftude ɓowɗi e leɗɗe e jibnaaɓe makko e yumma makko e hitaande 1924 yaltini deftere deftere nde ɓesnguuji ɗii ƴeewti. E hitaande 1933, Alice heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr, o janngi ko faati e filosofi e ganndal hakkille. Caggal ɗuum o janngi e les njiimaandi Earnest Hooton, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1940 e ganndal annduɓe ɓalliwal.

Golle makko gadane ɗee ko gollodiiɗo wiɗto to suudu defte Peabody to Harvard, caggal ɗuum o woni ganndo anthropologie jiiloowo e fedde wiyeteende Chemical Corps. E hitaande 1946 o ƴetti golle balloowo jannginoowo to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oklahoma to duɗal jaaɓi-haaɗtirde safaara, caggal ɗuum o artiraa jannginoowo timmuɗo e hitaande 1960. O woniino kadi gardiiɗo anthropologie physique to suudu defte Stovall to Norman, Okla. Nde o woni gardiiɗo anthropologie physique to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara, o wallitii e fannuuji paleopathologie e anthropologie forensic.E hitaande 1965, Brues hoosaama e departemaa anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado to Boulder, ɗo o woni haa o arti e golle makko e hitaande 1965 kala fedde karallaagal nde o wonnoo tergal mum : Fedde Ameriknaare Anthropologie Fisique (AAPA), Fedde Biyoloji Aadee e Akademi Ameriknaajo Ganndal Forensik. O woniino gardiiɗo jaaynde Ameriknaare wiyeteende American Journal of Physical Anthropology fotde duuɓi nay, o woniino tergal e goomu toppitiingu AAPA fotde duuɓi tati, o woniino cukko hooreejo AAPA tuggi 1966 haa 1968 e hooreejo AAPA tuggi 1971 haa 1973. O woniino tergal e goomu toppitiingu golle Binciul e hitaande 1973 Hittande 1976-77. O woniino kadi tergal e goomu wasiyaaji Duɗal Ngenndiwal Wiɗtooji Dental (1972–75) e goomu ƴeewndo fedde ngam Duɗal Ngenndiwal Cellal Hakkille (1976–77).

O yaltinii ko ina ɓura 300 binndanɗe ganndal, e defte keewɗe, ɓurɗe teeŋtude heen ko People and Races (1977). Alice halfinii ndeeɗoo golle baaba mum, sibu o wiyi ko kanko janngini ɗum « miijaade biyoloji » gila omo famɗi no feewi. Golle ɗee ina njeyaa e ɗe cakkitiiɗe yaltude e ko fayti e njiyaagu ummoraade e ko ɓuri heewde e yi’annde anthropologie physique e nder ƴiiƴam Carleton Coon (mo Brues kadi gollodii e mum) e nde yaltinaa kadi e hitaande 1990. Nde heɓi heen ƴeewte moƴƴe, hay so tawii won heen ina njillondiri e ko boni.[1][2]

  1. Sandford, Mary K.; Kilgore, Lynn; Dufour, Darna L.; Regensteiner, Judith G. (2008). "Alice Mossie Brues (1913–2007)". American Anthropologist. 110 (1): 157–160. doi:10.1111/j.1548-1433.2008.00019_1.x. ISSN 0002-7294.
  2. Buikstra, Jane; Roberts, Charlotte (2011-05-01). The Global History of Paleopathology: Pioneers and Prospects (in Engeleere). Oxford University Press. ISBN 978-0-19-973437-5.