Alice Mossie Brues
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Innde | Alice |
| Ɗuubi daygo | 9 Yarkomaa 1913 |
| Ɗoforde | Boston |
| Date of death | 14 Siilo 2007 |
| Place of death | Louisville |
| Father | Charles Thomas Brues |
| Mother | Beirne Barrett Brues |
| Wolde | Inngilisjo |
| Sana'aji | anthropologist, botanist, botanical collector |
| Field of work | biological anthropology |
| Employer | Harvard University, University of Colorado Boulder, University of Oklahoma |
| Janngi to | Harvard University |
| Doctoral advisor | Earnest Hooton |
| Collection items at | Harvard University Herbaria |
Alice Mossie Brues (9 Oktoobar 1913 - 14 Yarkomaa 2007) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu ɓalliwal.
Nguurndam
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Alice ko ɓiy Charles Thomas Brues, ganndo ko faati e mborosaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, e yumma mum ganndo ko faati e leɗɗe, hono Beirne Barrett Brues. Alice ko ganndo tago, ganndo ko faati e leɗɗe. E nder cukaagu makko o heewnoo rokkeede golle mooftude ɓowɗi e leɗɗe e jibnaaɓe makko e yumma makko e hitaande 1924 yaltini deftere deftere nde ɓesnguuji ɗii ƴeewti. E hitaande 1933, Alice heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr, o janngi ko faati e filosofi e ganndal hakkille. Caggal ɗuum o janngi e les njiimaandi Earnest Hooton, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e hitaande 1940 e ganndal annduɓe ɓalliwal.
Golle makko gadane ɗee ko gollodiiɗo wiɗto to suudu defte Peabody to Harvard, caggal ɗuum o woni ganndo anthropologie jiiloowo e fedde wiyeteende Chemical Corps. E hitaande 1946 o ƴetti golle balloowo jannginoowo to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oklahoma to duɗal jaaɓi-haaɗtirde safaara, caggal ɗuum o artiraa jannginoowo timmuɗo e hitaande 1960. O woniino kadi gardiiɗo anthropologie physique to suudu defte Stovall to Norman, Okla. Nde o woni gardiiɗo anthropologie physique to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara, o wallitii e fannuuji paleopathologie e anthropologie forensic.E hitaande 1965, Brues hoosaama e departemaa anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado to Boulder, ɗo o woni haa o arti e golle makko e hitaande 1965 kala fedde karallaagal nde o wonnoo tergal mum : Fedde Ameriknaare Anthropologie Fisique (AAPA), Fedde Biyoloji Aadee e Akademi Ameriknaajo Ganndal Forensik. O woniino gardiiɗo jaaynde Ameriknaare wiyeteende American Journal of Physical Anthropology fotde duuɓi nay, o woniino tergal e goomu toppitiingu AAPA fotde duuɓi tati, o woniino cukko hooreejo AAPA tuggi 1966 haa 1968 e hooreejo AAPA tuggi 1971 haa 1973. O woniino tergal e goomu toppitiingu golle Binciul e hitaande 1973 Hittande 1976-77. O woniino kadi tergal e goomu wasiyaaji Duɗal Ngenndiwal Wiɗtooji Dental (1972–75) e goomu ƴeewndo fedde ngam Duɗal Ngenndiwal Cellal Hakkille (1976–77).
O yaltinii ko ina ɓura 300 binndanɗe ganndal, e defte keewɗe, ɓurɗe teeŋtude heen ko People and Races (1977). Alice halfinii ndeeɗoo golle baaba mum, sibu o wiyi ko kanko janngini ɗum « miijaade biyoloji » gila omo famɗi no feewi. Golle ɗee ina njeyaa e ɗe cakkitiiɗe yaltude e ko fayti e njiyaagu ummoraade e ko ɓuri heewde e yi’annde anthropologie physique e nder ƴiiƴam Carleton Coon (mo Brues kadi gollodii e mum) e nde yaltinaa kadi e hitaande 1990. Nde heɓi heen ƴeewte moƴƴe, hay so tawii won heen ina njillondiri e ko boni.[1][2]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Sandford, Mary K.; Kilgore, Lynn; Dufour, Darna L.; Regensteiner, Judith G. (2008). "Alice Mossie Brues (1913–2007)". American Anthropologist. 110 (1): 157–160. doi:10.1111/j.1548-1433.2008.00019_1.x. ISSN 0002-7294.
- ↑ Buikstra, Jane; Roberts, Charlotte (2011-05-01). The Global History of Paleopathology: Pioneers and Prospects (in Engeleere). Oxford University Press. ISBN 978-0-19-973437-5.