Jump to content

Aliis kaaƴel ɓaleejo

Iwde to Wikipedia
Aliis kaaƴel ɓaleejo
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
InndeAlice Taƴto
Innde ɓesnguBlackwell Taƴto
Ɗuubi daygo14 Siilto 1857 Taƴto
ƊofordeNew Jersey, Orange Taƴto
Date of death15 Mbooy 1950 Taƴto
Place of deathCambridge Taƴto
Place of burialForest Hills Cemetery Taƴto
FatherHenry Browne Blackwell Taƴto
MotherLucy Stone Taƴto
RelativeElisabet Blackwell Taƴto
Janngi toBoston University, Chapel Hill – Chauncy Hall School Taƴto
Memba enPhi Beta Kappa Society Taƴto

Alice Stone Blackwell (14 suwee 1857 – 15 marse 1950) ko debbo Ameriknaajo, suɓngooji, jaayndiyanke, sosiyaalist radikal, e daraniiɗo jojjanɗe aadee .

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Blackwell jibinaa ko to wuro wiyeteengo East Orange, to New Jersey, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe ardiiɓe suɓngooji, ɓe mballiri sosde Fedde Ameriknaare Suɓngooji Rewɓe (AWSA). Ko kanko kadi woni ɓiy mawniiko debbo biyeteeɗo Elizabeth Blackwell, cafroowo debbo gadano Amerik. Yumma makko naatni Susan B. Anthony e dille hakkeeji rewɓe, ko kanko woni debbo gadano heɓde dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Massachusetts, ko kanko woni debbo gadano jogaade innde mum caggal nde o resi, kadi ko kanko woni debbo gadano haalde ko fayti e hakkeeji rewɓe e sahaa timmuɗo.

Blackwell janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harris to Dorchester, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chauncy to Boston e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abbot to Andover. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, ɗo o woni hooreejo duɗal makko, o heɓi bak makko e hitaande 1881, tawi omo yahra e duuɓi 24. O jeyaa ko e renndo Phi Beta Kappa .

Blackwell ina anndaa no feewi e golle mum ngam haɓaade hakkeeji rewɓe. E fuɗɗoode o haɓanoo ko e caɗeele yumma makko e baaba makko, caggal ɗuum o wonti peewnitoowo mawɗo. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, Alice fuɗɗii golloraade jaaynde Woman’s Journal , jaaynde nde jibnaaɓe makko puɗɗii. E hitaande 1884, innde makko ina woni e sara jibnaaɓe makko e dow masthead kaayitaaji ɗii. Caggal nde yumma makko sankii e hitaande 1893, Alice ƴetti ko ina wona jooni duuɓi 10 ko golle baylugol kaayitaaji ɗii.

Susan B. Anthony e Alice Stone Blackwell ciifi ƴeewndo NAWSA, ngo Harriet Taylor Upton, gardiiɗo kaalis fedde ndee winndi.

E hitaande 1890, o walli ngam hawrude e Fedde Ameriknaare ngam Suɓaade Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, pelle ɗiɗi potɗe haɓaade e nder dille suɓngooji rewɓe, e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). [1] Diɗɗal ngal fecciino e hitaande 1869 sabu luural jowitiingal e tolno ɗo suɓngooji rewɓe poti jokkondirde e suɓngooji worɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe. Ndee feccere sosi AWSA, nde jibnaaɓe makko mballi yuɓɓinde, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe (NWSA), e gardagol Susan B. Anthony e Elizabeth Cady Stanton . [2] Tuggi 1890 haa 1908, Alice Stone Blackwell woniino binndoowo binnditagol NAWSA e hitaande 1909 e 1910 gooto e ƴeewooɓe ngenndiiji. O woniino mawɗo e golle Dental Temperance Kerecee’en debbo . E hitaande 1903, o yuɓɓini Fedde Sehilaaɓe Ndimaagu Riisi to Boston.

O woniino kadi hooreejo fedde rewɓe New England e Massachusetts, e hooreejo tedduɗo fedde rewɓe wootooɓe to Massachusetts.

E nder nguurndam makko caggal ɗuum, Blackwell wonti wumre . O sankii ko ñalnde 15 marse 1950, tawi omo yahra e duuɓi noogaas e ɗiɗi.

Galle makko to Uphams Corner ko nokku e laawol ndonu rewɓe Boston .