Aliis kaaƴel ɓaleejo
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Innde | Alice |
| Innde ɓesngu | Blackwell |
| Ɗuubi daygo | 14 Siilto 1857 |
| Ɗoforde | New Jersey, Orange |
| Date of death | 15 Mbooy 1950 |
| Place of death | Cambridge |
| Place of burial | Forest Hills Cemetery |
| Father | Henry Browne Blackwell |
| Mother | Lucy Stone |
| Relative | Elisabet Blackwell |
| Janngi to | Boston University, Chapel Hill – Chauncy Hall School |
| Memba en | Phi Beta Kappa Society |
Alice Stone Blackwell (14 suwee 1857 – 15 marse 1950) ko debbo Ameriknaajo, suɓngooji, jaayndiyanke, sosiyaalist radikal, e daraniiɗo jojjanɗe aadee .
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Blackwell jibinaa ko to wuro wiyeteengo East Orange, to New Jersey, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe ardiiɓe suɓngooji, ɓe mballiri sosde Fedde Ameriknaare Suɓngooji Rewɓe (AWSA). Ko kanko kadi woni ɓiy mawniiko debbo biyeteeɗo Elizabeth Blackwell, cafroowo debbo gadano Amerik. Yumma makko naatni Susan B. Anthony e dille hakkeeji rewɓe, ko kanko woni debbo gadano heɓde dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Massachusetts, ko kanko woni debbo gadano jogaade innde mum caggal nde o resi, kadi ko kanko woni debbo gadano haalde ko fayti e hakkeeji rewɓe e sahaa timmuɗo.
Blackwell janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harris to Dorchester, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chauncy to Boston e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abbot to Andover. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, ɗo o woni hooreejo duɗal makko, o heɓi bak makko e hitaande 1881, tawi omo yahra e duuɓi 24. O jeyaa ko e renndo Phi Beta Kappa .
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Blackwell ina anndaa no feewi e golle mum ngam haɓaade hakkeeji rewɓe. E fuɗɗoode o haɓanoo ko e caɗeele yumma makko e baaba makko, caggal ɗuum o wonti peewnitoowo mawɗo. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston, Alice fuɗɗii golloraade jaaynde Woman’s Journal , jaaynde nde jibnaaɓe makko puɗɗii. E hitaande 1884, innde makko ina woni e sara jibnaaɓe makko e dow masthead kaayitaaji ɗii. Caggal nde yumma makko sankii e hitaande 1893, Alice ƴetti ko ina wona jooni duuɓi 10 ko golle baylugol kaayitaaji ɗii.

E hitaande 1890, o walli ngam hawrude e Fedde Ameriknaare ngam Suɓaade Rewɓe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, pelle ɗiɗi potɗe haɓaade e nder dille suɓngooji rewɓe, e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik (NAWSA). [1] Diɗɗal ngal fecciino e hitaande 1869 sabu luural jowitiingal e tolno ɗo suɓngooji rewɓe poti jokkondirde e suɓngooji worɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe. Ndee feccere sosi AWSA, nde jibnaaɓe makko mballi yuɓɓinde, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe (NWSA), e gardagol Susan B. Anthony e Elizabeth Cady Stanton . [2] Tuggi 1890 haa 1908, Alice Stone Blackwell woniino binndoowo binnditagol NAWSA e hitaande 1909 e 1910 gooto e ƴeewooɓe ngenndiiji. O woniino mawɗo e golle Dental Temperance Kerecee’en debbo . E hitaande 1903, o yuɓɓini Fedde Sehilaaɓe Ndimaagu Riisi to Boston.
O woniino kadi hooreejo fedde rewɓe New England e Massachusetts, e hooreejo tedduɗo fedde rewɓe wootooɓe to Massachusetts.
E nder nguurndam makko caggal ɗuum, Blackwell wonti wumre . O sankii ko ñalnde 15 marse 1950, tawi omo yahra e duuɓi noogaas e ɗiɗi.
Galle makko to Uphams Corner ko nokku e laawol ndonu rewɓe Boston .
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- D.M. Nechiporuk, In the Name of Nihilism: the Society of American Friends of Russian Freedom and the Russian Revolutionary Movement Abroad, 1891-1930 St. Petersburg: Nestor Press, 2018.