Jump to content

Alis Chipman Dewey

Iwde to Wikipedia
Alis Chipman Dewey
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
InndeAlice Taƴto
Ɗuubi daygo1858 Taƴto
Date of death1927 Taƴto
Dee/goriiwoJohn Dewey Taƴto
MarudeEvelyn Dewey, Jane Dewey Taƴto
Sana'ajieducator, academic administrator Taƴto

Alice Chipman Dewey (7 suwee 1858 – 14 sulyee 1927) ko Ameriknaajo, jiiloowo jaŋde, filosof, jiɗɗo rewɓe . O waɗii nafoore mawnde e ƴellitgol golle jaŋde yahrude yeeso e bannge jom suudu makko, filosof John Dewey . Chipman waɗii darnde mawnde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago Laboratory, o tawtoraama dille renndo e jaŋde keewɗe. [1]

Alice Chipman jibinaa ko to wuro wiyeteengo Fenton, to leydi Misigan, to galle Gordon Orlen Chipman, jom kaɓirɗe, e Lusi Riggs. Caggal nde jibnaaɓe makko maayi e cukaagu mum, Alice e miñi mum debbo njibinaama e mawniiko en to bannge yumma, hono Fred e Evalina Riggs, ɓe cemmbini renndo ngoo e ƴellitde hoore mum. Alice timmini jaŋde mum hakkundeere to Fenton, o naati seeɗa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Baptist Fenton, ɗo o janngi jimɗi, hade makko jannginde duɗal to Flushing, Michigan . E hitaande 1882, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, tawi ko yiɗde ɓeydaade jaŋde e yiɗde hakkeeji rewɓe . [1]

Jokkondiral e John Dewey

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, Chipman hawri e John Dewey, jannginoowo filosofi, mo ɓooyaani ko naati e duɗal ngal. Ɓe mbaɗi sehilaagal tiiɗngal, Chipman ƴettii jaŋdeeji keewɗi e filosofi Dewey jahduɗi e jamaanu. E hitaande 1885, jokkondiral maɓɓe ɓeydii luggiɗde, ɓe resndi ɗum en e ndunngu 1886, caggal nde Chipman heɓi bak mum, Dewey heɓi jappeere mum, wonti balloowo professeur. Ɓeen ɗiɗo koɗi to Ann Arbor, ɗo Dewey yahri yeeso e jaŋde mum, Chipman ina joginoo galle maɓɓe, ina mawnina sukaaɓe maɓɓe tato. [1] Ɓe kawri, ɓe ndañi sukaaɓe njeegomo.

Duɗal laboratuwaar to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 1894, galle Dewey ummiima Chicago nde John Dewey toɗɗaa ngam ardaade fedde hesere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, hawrunde e filosofi, e ganndal hakkille, e jaŋde. Ndeeɗoo waylo-waylo rokkii Chipman fartaŋŋe jogaade darnde tiiɗnde e sosde Duɗal Laboratoori Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Chicago. O tawtoraama no feewi e addude miijooji jaŋde jom suudu makko e nder golle, omo ƴeewa geɗe keewɗe e golle duɗal ngal. [1]

E hitaande 1901, Chipman wonti hooreejo duɗal Laboratuwaar, o ardii kadi Departemaa maggal Engele e Binndol. E nder ndee darnde, ko kanko halfinaa ƴellitgol jaŋde, janngingol, e njuɓɓudi golle ñalnde kala duɗal ngal. Kono, mbaadi ardorde Chipman, tawi ina jeyaa heen ittude jannginooɓe ɓe o miijinoo ko yaawi, addani mo jokkondirde e won e gollodiiɓe makko. Won kadi kulhuli wonde duɗal ngal ina jokkondiri no feewi e galle Dewey. [1]

Ɗee caɗeele ngari haa timmi e hitaande 1904 nde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal felliti hawrude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Parker Chicago e duɗal jaaɓi haaɗtirde Laboratuwaar. Ndeeɗoo hawriinde rokkii fartaŋŋe ngam haɓaade ñiŋooje ardorde Chipman, e lewru marse 1904, hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde William Rainey Harper humpitii Chipman wonde ina ɗaminaa maa o woppu laamu. Caggal ndeen ƴellitaare, Chipman e John Dewey fof ndartini golle mum en, John Dewey woppi golle mum fof e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. [1] [1]

  1. 1 2 3 4 5 Wood 2000.