Alma Luts
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Sooma | Alma Lutz |
| Innde | Alma |
| Innde ɓesngu | Lutz |
| Ɗuubi daygo | 1890 |
| Ɗoforde | Jamestown |
| Date of death | 1973 |
| Sana'aji | women's rights activist, activist, suffragette, writer |
| Field of work | women's rights |
| Janngi to | Boston University, Vassar College |
Alma Lutz (1890-1973) ko debbo Ameriknaajo, daraniiɗo potal hakkeeji e hakkeeji rewɓe. Ko kanko kadi woni binndoowo nguurndam rewɓe teeŋtuɓe e nder dille jojjanɗe rewɓe .
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Alma Lutz jibinaa ko to wuro Jamestown, worgo, Mathilde (Bauer) e George Lutz e hitaande 1890. O naati duɗal Emma Willard (duɗal janngirde 1908) caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar . To Vassar o woniino e dille rewɓe e caggal nde o heɓi bak makko e hitaande 1912 o arti to North Dakota ɗo o jokki kampaañ ngam suɓaade rewɓe . [1] [2]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Lutz ummiima Boston e hitaande 1918, ɗo o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston to bannge njuɓɓudi njulaagu. O naati e lannda National Woman’s Party, o woni gooto e winndooɓe maɓɓe, e oon sahaa kadi o woniino keeriiɗo e nguurndam rewɓe jogiiɓe darnde mawnde e daartol Amerik. Activism e jaŋde daartol ngonti nafooje makko e nder nguurndam makko.
E hitaande 1938 Lutz toɗɗaa yo won gardiiɗo fedde laawɗunde lannda debbo ngenndiijo. O woniino kadi balloowo e jaaynde wiyeteende The Christian Science Monitor, o woniino kadi tergal e diiso ngenndiijo lannda debbo ngenndiijo, ko ɗum woni darnde nde o joginoo duuɓi keewɗi.
O jokkondirii kadi e defterdu Schlesinger (goomu wasiyaaji), e rewɓe Ameriknaaɓe teskinaaɓe (wasiyaaji), e Fedde ngam waylude potal hakkeeji e nder dowlaaji Massachusetts (binndoowo).
Lutz ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ɗo o waɗi seminar dipolomaaji ko faati e rewɓe e daartol Amerik .
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]To Vassar, Lutz hawri e Marguerite Smith (maayi ko ñalnde 6 sulyee 1959), gonnduɗo e suudu makko. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonti terɗe lannda debbo ngenndiijo, ɓe ndenndi galle gooto to Boston e galle dabbunde, Highmeadow, to Berlin, New York, tuggi 1918 haa Smith maayi e hitaande 1959. Berlin ko nokku ɗo Susan B. Anthony haali e mooɓondiral suffragist en e nder Berlin women e kala feccere w aduna o fof hawritii ngam ɗaɓɓude ndimaagu politik." Sehilaaɓe lannda debbo ngenndiijo, hono Mabel Vernon e Konsuelo Reyes-Kalderon, ina keewi waɗde dumunna dabbunde to Highmeadow.
Smith wonnoo ko defterdu to defterdu wiɗto Siyon Protestan en to Brookline, Massachusetts . Lutz winndi e nguurndam maɓɓe e nder renndo : "Emin mbeltii no feewi ɗoo e leydi ndii – gooto fof ina jokki e golle mum e ɓuuɓde e nder gesa". (Alma Lutz haa Firenze Kitchelt, lewru sulyee 1948.) E nder kitaale 1950, Lutz e Smith ina keewi yahde Orop. Smith maayi ko e hitaande 1959, Lutz mo mette mum mettini heen no feewi winndi : "Miɗo woni e Highmeadow ngam etaade heɓde beeli am... Maa paam no ɗum saɗtiri... Ko sahaa kulɓiniiɗo no feewi wonande am".(Alma Lutz to Florence Kitchelt, lewru sulyee 1959) [1]
Lutz e Smith ina njeyaa e jommbaajo daartol dille suɓngooji, tawi ina jeyaa heen kadi Katharine Anthony e Elisabeth Irwin, Jeannette Augustus Marks e Mary Emma Woolley, Lena Madesin Phillips e Marjory Lacey-Barker, Alice Morgan Wright e Edith Mabel Relon Grace Hutchins e Anna Rochester . Hay so tawii ina winndaa wonde ɓeeɗoo jommbaajo fof ina nganndondiri, ina gollondira e sahaa gooto, ɓe mahii renndo "rewɓe jom en hakkillaaji en" salii firo lesbiyanke.