Jump to content

Amandine Gay

Iwde to Wikipedia
Amandine Gay
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuFarayse Taƴto
InndeAmandine Taƴto
Innde ɓesnguGay Taƴto
Ɗuubi daygo16 Yarkomaa 1984 Taƴto
ƊofordeFarayse Taƴto
WoldeFaransinkoore, Inngilisjo, Italian Taƴto
Sana'ajifilm director, aktoji, afrofeminist, screenwriter Taƴto
Janngi toInstitut d'études politiques de Lyon, Université du Québec à Montréal Taƴto
ResidenceMontréal Taƴto
Magnum opusSpeak Up Taƴto
Memba enCollectif 50/50 Taƴto
RepresentsQ106576107 Taƴto
Amandine Gay, HOOREEJO ñalɗi sinemaa 2025

Gaynaako Amandiin (  ; jibinaa ko ñalnde 16 oktoobar 1984) ko debbo Faraysenaajo debbo, filmo, wiɗtoowo e fijoowo . Film makko gadano biyeteeɗo Ouvrir la Voix ko filmo dokkuɗo daande rewɓe ɓaleeɓe to Farayse, tawi faandaare mum ko rokkude feere woɗnde e dille rewɓe.[1]

Amandine Gay jibinaa ko Maruknaajo, baaba mum anndaaka ñalnde 16 oktoobar 1984, to Farayse. Yumma makko e baaba makko resnduɗo mo, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe ɓaleeɓe, ko ɓe jannginooɓe duɗal, ko ɓe jom laawol hoɗɓe e wuro sara Lyon. O fijata ko basket e tolno moƴƴo. [2] O heɓi bak makko ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde politik Liyon to bannge jokkondiral, caggal ɗuum o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde <abbr id="mwLQ">16 <sup id="mwLg">e</sup></abbr> arrondissement de Pari, ngal o naati e hitaande 2008 :

Jaŋde am fof, mbaɗ-mi ɗum ko e nokkuuji ɓaleeɓe, taariiɓe njiyaagu. Mi etinooma waɗde tiiɗnaare kono ko mi ɓaleejo tan wonande ɓe. Mi pissii e duuɓi am tokoosi no feewi. Kono mbiɗo wiya wonde activisme ari ko e won e anniyaaji politik. Nde e hitaande 2005, depiteeji UMP etinooma ƴettude sariya, Sariya jowitiiɗo e anndinde Ngenndi e darnde ngenndiire ngam wallitde Faraysenaaɓe warɓe leydi mum en (loi sur le rôle positif de la colonisation), mi ƴaañii haa mi felliti golloraade « . jokkere enɗam e ɓamtaare naamnal koloñaal ngal » ko ɗum woni fannu wiɗto am e hitaande am sakkitiinde nde ngon-mi almuudo to duɗal ganndal politik to Lyon. 5 .

Caggal jaŋde makko o fuɗɗotoo ko golle fijirde, kono caggal lebbi seeɗa golle, o anndi ko sahaa kala omo firta darnde teskinnde (drogue, prostituée, immigrant illegal). Wakiiliijo makko wiyi mo wonde hay so omo nelda profil makko ngam waɗde geɗe potɗe e duuɓi makko, o heɓata jaabawol tan ko nde senaare ndee holliti wonde geɗe ɗee ko ngam jikku ɓaleejo.

E nder duuɓi joy golle, keɓ-mi tan ko geɗe ɗiɗi "normal", awokaa e seppooji TF1 e geɗe tiyaataar, ɗe mbaɗ-mi heen geɗe keewɗe ceertuɗe. Caggal duuɓi 5, mi he6ii ko heewi: mi woppii golle am ngam wonde 6icfcfo filmo."

E nder ndee ɗoo humpito ummorii ko e yiɗde makko wonde filmo ngam ɓamtude yiɗde woɗnde rewɓe ɓaleeɓe e kadi waawde waɗde geɗe ɗe o weltotoo. O fuɗɗotoo ko winndude porogaraamuuji juutɗi ngam teleeji, hay so tawii o saɗti heɓde kaalis. Amandine Gay ina fammina wonde peewnitooɓe filmuuji ina keewi wonde worɓe ɓaleeɓe, ɓe duuɓi mum en njahrata e capanɗe joyi. Ɓe nganndaa ko ɓe ngoni e nder renndo e nder porogaraamuuji ɗi o ƴettata ɗii. O woni ko e winndude deftere fenaande, satire jaayndeeji rewɓe ina wiyee Medias Tartes. Gooto e jikkuuji ɗii ko Black lesbian wine steward hawri e ŋakkeende faamde potɓe waɗde heen jawdi, ɓe mbiyata mo wonde hono neɗɗo oo woodaani e Farayse, ndeen noon ooɗoo sifaa ina ƴoogi e nguurndam makko.

Ngam ɗeeɗoo geɗe, Amandine Gay fuɗɗii golle mum e filmo mum biyeteeɗo Ouvrir la Voix, sabu kampaañ mo yimɓe heewɓe mbaɗi, tawi alaa ballal Centre national du cinéma et de l’image animée (CNC). E nder ndeeɗoo filmo yaltunde e hitaande 2016, Amandine Gay renndini ko rewɓe 24 iwdi Afrik, ɓiɗɓe leydi, daraniiɓe, innjiniyankooɓe, wiɗtooɓe walla blogooɓe ngam haalde ko fayti e ngonka maɓɓe rewɓe ɓaleeɓe e nder leydi Farayse . Film o heɓi njeenaari Out d'or ngam tafngo naalankaagal e hitaande 2017.

  1. "Interview with Amandine Gay on Le Media about the Month of the Adopted". YouTube (in French). 15 November 2018. Retrieved 10 November 2025.
  2. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named :0

Amandine Gay yaltinii binndanɗe ɗiɗi mawɗe kollitooje nguurndam mum. Deftere makko sakkitiinde wiyeteende Vivre, libre. Exister au cœur de la suprématie blanche (2025), ina ƴeewtoo mbaydiiji ɓurondiral ɓaleeɓe e mbaadiiji ndimaagu e nder renndo ngo tooñannge njiyaagu mbayli. Gay ina yuurnitoo naamne jowitiiɗe e reentaade njiyaagu, ina siftina ɓurondiral ɓaleeɓe no laamu politik nii, wonaa tan e haala neɗɗo gooto walla haala moraal. O ƴeewtotoo ko woni e yimɓe ñalnde kala – ɓurondiral mawɓe, ɓesngu, sehilaagal, jokkondiral, e golle – o ƴeewtoo no ɓurondiral ɓaleeɓe duumirta hoore mum. Gay, hono ƴeewoowo no feewi jokkondiral laamu, ina anndi « mbaydiiji gaadoraaɗi e fitinaaji njiyaagu » e siftinde laabi ngam ndimaagu rewrude e haɓaade njiyaagu.

E tuugnaade e filosof biyeteeɗo Charles W. Mills, Gay yeewtidii e « majjere ɓaleeɓe », miijo sifotoongo laabi ganndal hakkunde ɓaleeɓe, baɗooji njiimaandi njiyaagu ndi yiyataa e maɓɓe. E wiyde Mills, mo miijooji mum njahdi e miijooji Anniya, iwdi ndii woni ko e “kontraaji renndo” teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓere, tawi noon, e nder ɗuum, ina woɗɗina pelle mawɗe – ɗe ngonaa Oropnaaɓe – e neɗɗaagal timmungal. Mills ina siftina wonde nanondiral renndo ngal ko nanondiral njiyaagu, ngal woni ko e dow mum, kono ngal alaa ɗo haaɗi, ngal jaɓaaka no feewi.

Golle Gay gadane ɗe o winndi e nguurndam makko, hono Une poupée en chocolat (2021), ina kaala naamne jowitiiɗe e jaɓɓugol, majjugol, e anndinde neɗɗo. O siftori, "Miin ko mi neɗɗo jibinaaɗo e les X, mi alaa hay huunde e nguurndam am ɓennuɗam: mi alaa taariindi safaara, mi alaa iwdi, mi alaa siftorde ɓesngu am. Miɗo foti winndude daartol am ngam waasde heddaade e deƴƴere, mette, e ƴaañde. Ndee deftere ko batte, ko deftere defte, ko huunde e puzzle politik mo njiɗ-mi ƴeewde."