Amy R. Juungling
Amy Regina Juengling (1886 – 16 lewru Yarkomaa 1974) ko Ameriknaajo, jannginoowo, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, gollodiiɗo e lannda ngenndiijo debbo ngam ƴellitde jibinannde e potal golle .
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Amy Regina Juengling jibinaa ko e hitaande 1886 to Buffalo, e nder diiwaan Erie, to New York, e galle Emma Juengling (jibinaa ko Kibler; 1858-1954) e Frederick W. Juengling (1859-1947). Ko kanko woni ɗiɗaɓo e nder banndiraaɓe makko njoyo.
Juengling jibinaa ko e rafi gonɗo e ɓalndu nano, ko ɗum addani mo ɓoornaade wutteeji koyɗe njamndi e nder cukaagu makko haa o dañi duuɓi sappo e ɗiɗi, nde o felliti ittude ɗi, o janngina hoore makko yahde tawa o alaa ɗi. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Buffalo Central e hitaande 1905, caggal ɗuum o ƴetti o jaɓi jaŋde jannginoowo Almaañ e lewru suwee hitaande rewtunde ndee. Tuggi 1906 haa 1911, o golliima e duɗal laamu, o woni jannginoowo Almaañ, o dañii US$ hitaande kala. [lower-alpha 1] Juengling fof e wonde e caɗeele kaalis, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell e hitaande 1910.
E lewru ut 1911, Juengling ƴetti lefol jaŋde ngam yahde Porto Riko e miñi mum biyeteeɗo Carl Frederick. Juengling arti Buffalo e hitaande 1912, o jokki golle makko janngingol to duɗal Amherst Street. E hitaande 1916, o suɓaama e nder goomu toppitiingu fedde sukaaɓe worɓe kerecee en, nde ƴetti " kampaañ Ameriknaagal " ngam wallitde eggooɓe hatojinɓe e ballal janngude ɗemngal Engele ngam heɓde ɓiyleydaagu Amerik.
Golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Juengling naati e Fedde toppitiinde hakkeeji rewɓe e nder diiwaan New York e hitaande 1916, o woni ƴeewtotooɗo, o suɓaa kadi koolaaɗo kuuɓal Fedde Jaŋde Siwil e ndeen hitaande. O suɓaama kadi e hitaande ndee tan, o wonta binndoowo to Departemaa Rewɓe Fedde Jaŋde Siwil.
E lewru ut 1917, o yahi Washington, DC, kanko e neene makko, hono Wanda, jiɗɗo yillaade gardiiɗo lannda debbo ngenndiijo, o tawtoree seppo seppooji. Nde Wanda salii sabu duuɓi mum e cellal mum, Juengling waawnaama yo seppo. Ñalnde 10 noowammbar, o naati e piket ngam salaade no Alice Paul e woɗɓe suɓngooji kasoo mbaɗirtee. O jeyaa ko e capanɗe jeegom neɗɗo nanngaaɓe, tuumaaɓe « haɗde jolngo » balɗe ɗiɗi caggal ɗuum, hay so tawii kamɓe fof ɓe mbiyaani « ɓe ngalaa aybe ». O ñaawaa balɗe capanɗe tati to suudu gollordu Occoquan to Lorton, Virginia, kono o waɗii yontere wootere tan. Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, Juengling tawtoraama seppooji " Watchfires of Freedom ", puɗɗiiɗi ñalnde 1 lewru Yarkomaa 1919. O nanngaa laabi ɗiɗi ñalnde 9 feebariyee, o tuumaama "waɗde yiite e won e geɗe ɓuuɓɗe" e nder laabi galle laamorɗo Amerik.
E hitaande 1924, Juengling dañii woote ngam suɓaade hooreejo leydi Amerik to diiwaan 42ɓo to New York, e tikket sosiyaalist en, nde tawnoo o yiɗi ko innde debbo winndee e karte woote ɗee. O heɓi 2 778 woote, so renndinaama e 25 236 woote ɗe Richard S. Persons, gardinooɗo parti Republicain en, e James M. Mead, gardinooɗo Demokaraat en, heɓi 28 152 woote.
E lewru suwee 1926, Juengling lomtii lannda ngenndiijo rewɓe e batu Fedde Adunaare Suɓngooji to Pari, La Sorbonne Farayse, ɗo o haali potal golle. Lewru rewndu nduu, o yahi to Kopenhag, to leydi Danemark ngam janngude ko fayti e naatgol rewɓe e nder ndema leydi ndii, tawi ko Charles Josiah Galpin, mo fedde toppitiinde nguurndam laddeeji to Departemaa Demokaraasi Amerik, ardii ɗum.
E lewru Juko hitaande 1929, Juengling sosi Daffodil House ngam wonde galle ladde to Eden ngam rokkude sukaaɓe galleeji hoɗɓe e South Buffalo, ngam jaabaade ŋakkeende mawnde e nokku hee, jibnaaɓe gollotooɓe e nokkuuji gooti. Hay so tawii sosiyetee oo ina joginoo nafoore e duuɓi ɗiɗi gadani ɗii, o uddaama e hitaande 1932. [1] [2] [3] Golle Juengling caggal 1930 keɓaani seeɗa e jaayɗe nokku oo ; kono e lewru marse 1939, o haali ko feewti e kuulal ƴaañgal jaŋde hakkundeere e nder batu sarɗiiji, o lomtii Diisnondiral Eden Valley. [4]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]<ref> tags exist for a group named "lower-alpha", but no corresponding <references group="lower-alpha"/> tag was found.