Anita witni
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Innde | Charlotte, Anita |
| Innde ɓesngu | Whitney |
| Ɗuubi daygo | 7 Morso 1867 |
| Ɗoforde | San Francisco |
| Date of death | 4 Colte 1955 |
| Place of death | San Francisco |
| Place of burial | Mountain View Cemetery |
| Father | George Edwin Whitney |
| Wolde | Inngilisjo |
| Convicted of | criminal syndicalism |
| Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje, suffragette, communist, feminist |
| Janngi to | Wellesley College |
| Member of political party | Socialist Party of America, Communist Labor Party of America, Communist Party of the United States of America |
| Memba en | National American Woman Suffrage Association |
Charlotte Anita Whitney (7 sulyee 1867 – 4 feebariyee 1955) ko Ameriknaajo daraniiɗo hakkeeji rewɓe, daraniiɗo politik, daraniiɗo suɓaade, e yuɓɓinoowo lannda kominist Amerik e lannda kominist Amerik to Kaliforni.
O ɓuri siftoreede ko tuumaaɗo e ñaawoore maantiniinde to Kaliforni e hitaande 1927, Whitney v. California, nde holliri miijo maantinngo to Ñaawirde Toownde Amerik, jaɓnde miijo Ñaawirde Louis Brandeis, wonde ko « kulhuli laaɓtuɗi e hannde » tan mbaawi heƴde ngam haɗde hakke spchee free spch. Ndeeɗoo tolno maa huutore e kominist en kadi e nder wolde ɗiɗmere boɗeere e kitaale 1950.
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Anita Whitney jibinaa ko to San Fransisko, Kaliforni, ñalnde 7 sulyee 1867, ɓiy galle mawɗo, tawi terɗe mum ina njeyaa heen ñaawoowo to Ñaawirde Toownde Amerik biyeteeɗo Stephen Johnson Field e Cyrus W. Field, jom jawdi keewɗo miliyoŋaaji, jom jawdi en. Baaba makko ko awokaa.
Whitney janngii e duɗal keeringal e duɗal laamu, o mawni ko to Oakland, Kaliforni, sara maayo Bay ummoraade San Fransisko. Nde jaŋde makko to Oakland timmi, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde San Jose State ) to San Jose, Kaliforni hade makko yahde to Coast East ngam yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley ɗo o heɓi bak makko e hitaande 1889. [1]
Caggal nde o heɓi bak makko, Whitney golliima seeɗa e jannginoowo. E hitaande 1893, Whitney yilliima nokku ɓuuɓɗo to wuro New York . Nde ɗum mettini heen no feewi, ɓooyaani ko o heɓi nafoore e golle renndo. E hitaande 1901, o ƴetti golle gardiiɗo keso fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder wuro Oakland, to Kaliforni. O jokki e ndeen darnde haa hitaande 1908.

Ko ngool ɗoon miijo addannoo mo yiɗde moƴƴere e nguurndam miskineeɓe e waasɓe, ina gasa tawa kadi addani mo waɗde kampaañ ngam suɓaade rewɓe . Duuɓi capanɗe ɗiɗi ko adii nde rewɓe e nder ngenndi ndii fof ina mbaawi suɓaade, e nder kuule sappo e jeenay (19), Whitney tawtoraama kampaañuuji keewɗi ngam hakkeeji suɓaade, gila e Kaliforni haa e Connecticut . E hitaande 1911, nafoore Whitney e dille jojjanɗe rewɓe addani mo wonde yuɓɓinoowo fedde wiyeteende National College Equal Suffrage League to Kaliforni haa hitaande 1913. Caggal ɗuum o woni cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik .
1920 ñaawoore sinndikalism bonanndeeji
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Nde wolde adunaare adannde fuɗɗii to Orop, Whitney, mo wonnoo ko pacifist, wonti tergal lannda sosiyaalist Amerik luulndiiɗo wolde, naati e batuuji lannda catal Oakland . Nde terɗe lannda sosiyaalist ɓurɗe radikal ɗee ndartini batu ngenndiwal 1919 to Chicago, cuɓii sosde lannda kominist Amerik, Whitney, gonɗo e wiyde lannda sosiyaalist ina heewi njurum, werlii hoore mum e nder golle kominist en, o ƴetti ballal kesal Parmunist en ngam Kaliforni e Labour.
Caggal konngol makko to Otel Oakland to Oakland Civic Club e innde CLP, [1] Whitney nanngaa ñalnde 28 noowammbar 1919, o tuumaa « sinndikaaji bonɗi » tawi ina luulndii sariya sinndikaasiyoŋ bonanndeeji Kaliforni . [2] Ñaawoore hade ñaawoore ndee yuɓɓinaama e ñaawoore ndee ñalnde 6 lewru Yarkomaa 1920, ko ina wona yontere caggal nde Departemaa Ñaawooje Amerik ƴetti kuule mawɗe ngam haɓaade radikal en jananɓe anndiraaɓe " Palmer Raids ", ñaawoore ndee yahri ñaawoore to Oakland ñalnde 27 lewru Yarkomaa, to Ñaawirde Toownde Alameda . [3]
Whitney ina tuumaa e geɗe joy, sabu mum bonnude sariya leydi ndii, sabu mum wonde tergal e lannda kominist Labour. Nde tawnoo Whitney jaɓii e dow wellitaare darnde mum e nder CLP, teddeendi ñaawoore ndee ko e etaade hollirde jokkondiral fedde ndee e sinndikaaji gollotooɓe e nder winndere ndee e fedde wiyeteende Communist International, jooɗnde to Moscow, fedde nde sariya Kaliforni jogii nde wonaa sariya. Nde ɓe tabitini sifaa kuuɓtodinɗo CLP, ñaawooɓe ɓee mbiyi ko ndeen maa ɓe tabitin tuumaaɗo oo.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named "ALWW".