Anna Bossman
Anna Bossman (jibinaa ko ñalnde 1 desaambar 1957) ko daraniiɗo jojjanɗe aadee to Gana.[1] O wonnoo ko gardiiɗo Departemaa Nuunɗal e Haɓaade Njulaagu to Banke Afrik ngam Ƴellitaare (AfDB).[2][3][4] E hitaande 2017 o toɗɗaa ko nulaaɗo leydi Gana to Farayse.[5]
Jaangirde Jibinaa ko to Kumasi, to leydi Ganaa, Doktoor Jonathan Emmanuel Bossman, gonnooɗo jooɗaniiɗo Ganaa to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Geneve,[5] e Alice Decker. Anna Bossman janngi duɗal sukaaɓe ceniingal to Cape Coast, o yahri to duɗal Achimota ngam jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde.[5] O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana, Legon, o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana e ganndal siyaas, o heɓi kadi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana e hitaande 1980, o noddiraa to Bar Ghana e ndeen hitaande.[1]
Kugal Caggal nde o woni balloowo awokaa dowla to ministeer ñaawoore leydi Ganaa, Bossman naati e golle keertiiɗe, e nder duuɓi 25 garooji ɗii, o jokki golle e nder dingiral petroŋ e gaas e nder sekteer semmbe, o gollodii e sosiyeteeji mawɗi winndereeji ina heen Tenneco) to Gabon ( ɗo o woni debbo gadano binndoowo mawɗo Dental Sosiyeteeji Petroŋ Gabon), Konngo, Kodduwaar, Angalteer, kam e Ganaa, ɗo o sosi e hitaande 1996 Bossman Consultancy Limited ngam rokkude ballal to bannge faggudu e sekteeruuji semmbe , juɓɓule winndereeje e juɓɓule dokkooje kam e sosiyeteeji keertiiɗi e gollotooɓe e njulaagu.[5]
O woniino cukko komisariyaajo e nder leydi Ghana ngam hakkeeji aadee e njuɓɓudi laamu (CHRAJ) tuggi 2002 haa 2010, ɗo o toɗɗaa komisariyaajo golloowo.[6]
E lewru sulyee 2011, o gollinaama e fedde Banke Afrik ngam ƴellitaare, hono gardiiɗo Departemaa Integrite e Haɓaade Njulaagu, gardinooɗo wiɗtooji ko faati e fenaande, fenaande e golle bonɗe goɗɗe.[5] Golle dipolomasi E lewru suwee 2017 o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Ganaa to Farayse, o rokki ɓataakeeji makko e hooreejo leydi Farayse hono Emmanuel Macron ñalnde 13 oktoobar 2017.[5] O woniino kadi nulaaɗo leydi Gana to Portigaal, kadi ko kanko woni nulaaɗo leydi makko to UNESCO.[7]
Nguurndam neɗɗo O meeɗii resde ko kanndidaa gardiiɗo jaagorɗe leydi Burkina, biyeteeɗo Piyeer Klawer Damiba ; Ɓe ndañi ɓiɗɗo debbo.[1]
Njeenaaje cuɓaaɗe 2008 – Njeenaari rewɓe Ganaa ngam ɓurde waawde hakkeeji aadee e sariya (Njeenaaje tedduɗe ngenndiije Ganaa)[8]
Tuugnorgal
Oyuky, Yvette (4 noowammbar 2010). "NS Naatgol e jaayndeyaagal e hitaande 2010: Cukko komisariyaajo leydi Ganaa: Anna Bossman (Waɗtu tati)". NS Naatgol e Jaayndeyaagal Fall 2010. Heɓtinaama ñalnde 8 ut 2015. "Ko waɗi mi waɗa ko mbaɗatmi — Bossman". Jaaynde Kabaaru Goonga. 8 sulyee 2013. Ƴeewtaa ko ñalnde 8 ut 2015. "Haalooɓe | Batu hakkunde leyɗeele 15ɓo ngam haɓaade fenaande, Beresiil, 7–10 noowammbar 2012". 15iyaak.orgo. Ƴeewtaama ñalnde 8 lewru bowte 2015. "16IACC – Haalooɓe". 16iak.orgo. Ƴeewtaama ñalnde 8 lewru bowte 2015. "Yewtere e Anna Bossman". La Farayse e Gana. Ƴeewtaa ko 16-11-2023. Mijoyonline: Derick Romeo Adogla (20 suwee 2011). "Anna Bossman: Mi nanii mi mettinii e ñaawde Doktoor Anane". Gana hannde. Ƴeewtaama ñalnde 8 lewru bowte 2015. ANNA BOSSMANAmbassadoor leydi Gana to Farayse "Jokkondira e ammbasadeer men keso" Arsiif 2019-04-23 to masiŋ Wayback, ammbasadeer Ghana, Pari.