Jump to content

Anni Nowlin ko kañum woni sabaabu

Iwde to Wikipedia
Anni Nowlin ko kañum woni sabaabu
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
InndeAnnie Taƴto
Innde ɓesnguNowlin, Savery Taƴto
Ɗuubi daygo1831 Taƴto
ƊofordeLondon Taƴto
Date of death1891 Taƴto
Place of burialWoodland Cemetery Taƴto
Sana'ajiphilanthropist, suffragist Taƴto
Janngi toUniversity of Iowa Taƴto
Award receivedIowa Women's Hall of Fame Taƴto

'Bold text'Annie Nowlin Savery (jibinaa ko Annie Nowlin, hitaande 1831, Londres – 14 abriil 1891, wuro New York) ko Ameriknaajo, jiɗɗo suɓaade, jiɗɗo moƴƴere, jooɗiiɗo to Des Moines, Iowa . O anndiraa ko piilaaɗo feministe e daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O fuɗɗii naatde e dille suɓngooji rewɓe e kitaale 1860, o wonti hooreejo e nder diiwaan e dowla, o haali ko heewi e wallitde sosde pelle ngam wallitde ɗum.

Caggal nde kuulal ngam waylude doosɗe leydi ngam suɓaade debbo fooli e hitaande 1872, Savery golliima e nafooje siwil goɗɗe. O hokki defterdu jama'aare wuro man, nden o walli ngam heɓugo suudu nyawndiigu arandeeru nder wuro man. E hitaande 1875 Savery e debbo goɗɗo ngonti rewɓe ɗiɗo adanɓe heɓde dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa College of Law, ɗo o janngi hakkeeji rewɓe dewbo. O yawti bar, o heɓi yamiroore yahde yeeso Ñaawirɗe Toowɗe. Savery nasti nder suudu mawndu rewɓe Iowa ɓaawo maayde maako nder hitaande 1997.

Nguurndam gadano

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Annie Nowlin jibinaa ko to Londres e hitaande 1831, o ummii ko e cukaagu makko e galle makko to Amerik, ɓe koɗi to New York. Nde o woni suka debbo, o resi James C. Savery, suka gorko jom ngalu, jom jawdi en, jibinaaɗo ñalnde 30 noowammbar 1824, to Massachusetts. Ɓe resndi ɗum ko to Saratoga Springs, to wuro New York, ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1852.

Ɓe ngummii Des Moines, Iowa, e lewru abriil 1864, ndeen wuro 1500. Ɓe coodi galle biyeteeɗo Marvin House e 3 000 dolaar, ɓe mbaɗti ɗum otel, o dogi ɗum fotde dumunna. Ɓe njoginoo galle mahaaɗo e Grand Avenue, ɗo ɓe mbaɗi caggal ɗuum weltaare mawnde.

E oon sahaa, gorko makko mahii otel jamaanu e sehilaaɓe, udditaa e hitaande 1862, o inniri ɗum Savery Hotel . Jom suudu makko artiri ngalu ngu o heɓi e otel oo, e hitaande 1870, nafoore jawdi maɓɓe ɓeydiima gila e 10 000 dolaar haa 250 000 dolaar ( 6.37 dolaar). e hitaande 2025 dolaar) nde wuro ngoo ƴellitii e koɗki ɓeydii. [1] Duuɓi capanɗe, Des Moines kadi ina joginoo nafoore no feewi e wuro e nder laawol egguɓe pioneer en to Hirnaange, ina ƴellitoo e njulaagu. Ɓee ɗiɗo njeeyti otel Savery e hitaande 1878, joom mum en kesi mbaɗti innde mum " Otel Kirkwood ".

E nder golle makko baɗɗe faayiida, gorko makko ina jeyaa e sosɓe Sosiyetee Ameriknaajo Emigration, ballitoowo fotde teemedere ujunere egguɓe ummoriiɓe Skandinaavi to Iowa e dowlaaji saraaji mum. Caggal ɗuum o waɗi ngalu makko e bankeeji e leyɗeele hirnaange, e nder njulaagu to Montana.

So tawii o anndaaka wonde ina jogii jaŋde toownde e nder nguurndam makko gadano, Annie Savery ina jannga no feewi, ina luggiɗi, kadi ina anndaa e jaŋde mum fannuuji keewɗi. Ko kanko woni caka nguurndam hakkilantaagal to Des Moines, kadi omo wallitnoo pinal. Nate ina ceerti ko fayti e jaŋde makko caggal ɗuum : gooto wiyi o ƴettii jannginoowo ngam jannginde mo ɗemngal Farayse . E wiyde saggitorde nguurndam Iowa, o janngini hoore makko Farayse. E kitaale 1870 o naati duɗal sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa, o heɓi bak makko e hitaande 1875.

Savery ɓuri anndeede ko e piilaaɗo rewɓe e tawtoreede mum gila e fuɗɗoode e nder dille suɓngooji rewɓe to Iowa, puɗɗiiɗi e kitaale 1860. O waɗi konngol makko gadanol ko fayti e suɓaade debbo e lewru Yarkomaa 1868 to Des Moines. E hitaande 1870, caggal ɗuum o walli e fuɗɗoraade fedde rewɓe adannde ngam suɓaade e nder diiwaan Polk, Iowa .

E kitaale 1870, o woniino e goomu toppitiingu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe . Savery gollodiima no feewi e ardiiɓe ko wayi no Lusi Stone, Isabella Beecher Hooker, Elisabeth Kadi Stanton e Susan B. Antoni . Nde Stanton e Anthony ngollodii e Victoria Woodhull, ballitooɗo yiɗde ndimaagu, gollondiral ngal hawri ko e miijooji bonɗi, haa teeŋti noon e nder Iowa, leydi ndi alaa ɗo haaɗi. Woodhull dañii darnde ngenndi caggal seedantaagal makko yeeso Kongres ko fayti e hakkeeji rewɓe. Savery golliima ngam haaldude e caɗeele ɗee, jokki e teeŋtinde wonde rewɓe ina mbaawi wallitde hakkeeji rewɓe tawa ko e miijooji mum en e geɗe banngeeji ko wayi no yiɗde ndimaagu. [1]

Kuulal Iowa ngam suɓaade debbo ƴettaa e goomu e hitaande 1870 ngam waylude doosgal leydi ndii. So tawii ko laawol ɗiɗaɓol e nder jonnde aroore ndee, kuulal ngam waylude doosɗe leydi ndii yaltinee ngam wooteede e nder renndo ngoo. Nde yeewtidaa e hitaande 1872 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii timmundu, luural jowitiingal e Woodhull e daraniiɓe yiɗde ndimaagu e nder dille rewɓe ɗee, ustii ballal teeŋtungal. Bill oo jaɓaani laawol ɗiɗaɓol. Caggal ɗuum, daraniiɓe diiwaan hee heewɓe ndartiima, dillere ndee ɓuri heewde ko konservatiif en. Ɓe itti ballal maɓɓe e Savery hono kaaldigal maɓɓe. [1] Alaa kuulal ngam suɓaade debbo ƴettaa e nder Iowa kadi haa hitaande 1916, [2] duuɓi seeɗa ko adii nde mbayliigu doosgal leydi ndii waɗata e hitaande 1919, rokka rewɓe suɓaade.

  1. 1 2 Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "Bio".