Anthony Anenih
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | Anthony |
| Ɗuubi daygo | 4 Juko 1933 |
| Date of death | 28 Yarkomaa 2018 |
| Wolde | Inngilisjo, Nigerian Pidgin |
| Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje, minister |
| Position held | Minister of Works and Housing |
| Member of political party | Peoples Democratic Party |
Anthony Akhakon "Tony" Anenih (4 lewru bowte 1933 – 28 lewru ut 2018) ko neɗɗo dawruɗo leydi Najeriya, o woniino jaagorgal golle e koɗki tuggi 1999 haa 2003.
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Anenih jibinaa ko Uzenema-Arue, Uromi, hitaande 1933. O naati polis Naajeeriya to wuro Benin. Janngude e galle, o heɓi kaayitaaji duɗal hakkundeewal. O naati duɗal polis to Ikeja, o suɓaama ngam ɓeydaade janngude to duɗal polis Bramshill, Basingstoke, Angalteer e hitaande 1966 e to duɗal jaaɓi haaɗtirde polis hakkunde leyɗeele, to Washington D.C. O golliima e janngingol e nder duɗe polis ceertuɗe, e hitaande 1975 o toɗɗaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde (ASCON), Lagos. O wurti diga polis'en lesdi Naajeeriya bee darnde komisinaajo polis'en..[1]
Fuɗɗoode golle politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Anenih woni hooreejo lesdi Naajeeriya (NPN) hakkunde hitaande 1981 e 1983, nden o walli Samuel Ogbemudia ngam suɓol lesdi Bendel. Kono guwerneer oo taƴaama e ƴettugol laamu konu nguu e lewru desaambar 1983. O woniino hooreejo ngenndiijo lannda Sosiyaal Demokaraasi tuggi 1992 haa 1993, e oon sahaa o wallitnoo suɓaade Moshood Abiola hooreejo leydi. O jeyaa ko e Batu Doosɗe leydi e hitaande 1994.
Anenih wonnoo ko tergal e fedde yimɓe (PDM), lannda Kongres (UNCP) e lannda yimɓe (PDP). Anenih wiyaama ko kanko woni hooreejo bayyinaango hooreejo leydi Obasanjo ñalnde 26 abriil 2002 to nokku kawral hakkunde leyɗeele Abuja. O woniino cukko hooreejo ngenndiijo fedde kampaañ Olusegun Obasanjo e wooteeji 1999 e 2003.[2]
Jaagorgal ko feewti e golle e koɗki
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Anenih toɗɗaama jaagorgal golle e koɗki e hitaande 1999. Caggal ɗuum o wonti hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e golle e nder lannda PDP.[3][4]
Luural
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E lewru oktoobar 2009, goomu Senaa yaltinii ciimtol ko faati e wiɗto maɓɓe ko faati e kuutoragol ko ina ɓura ₦300 miliyaar e nder sekteer jolngo e laamu Obasanjo. Goomu nguu wasiyiima ñaawde 13 gonnooɗo jaagorɗe, tawi heen Anenih, o wiyi o rokkii konte ɗe ngalaa bidsee E lewru noowammbar 2009, Senaa woppii ƴeewndo ciimtol ngol haa abada.
E lewru Oktoobar 2009, Banke mawɗo leydi Naajeeriya yaltinii doggol soodooɓe jogiiɓe ñamaale mawɗe e bankeeji joy ƴeewndaaɗi. Nde hollitii wonde, rewrude e Mettle Energy e Gas, Anenih e Osahon Asemota ina njoɓa ₦2,06 miliyaar. Anenih yeddi kala ko o jokkondiri e Mettle Energy and Gas Limited, o hollitii wonde o winndii hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e bonanndeeji faggudu e kaalis (EFCC), hono Farida Waziri, ngam ɗaɓɓude nde wiɗto waɗata e haala kaa.
Nguurndam neɗɗo Anenih resi ko Josephine Anenih, awokaa, gardinooɗo Fedde Awokaaji Rewɓe tuggi 1994 haa 2000. O toɗɗaa ko jaagorgal geɗe rewɓe ñalnde 6 abriil 2010, nde hooreejo leydi ndii, hono Goodluck Jonathan, habri kabine mum.
Wade Anenih sankii ko ñalnde 28 ut 2018 tawi ina yahra e duuɓi 85, o wirnaa ko wuro makko to Uromi. Wirngo makko ina tawtoree yimɓe heewɓe teeŋtuɓe e leydi ndii.Haa o maayi, ko kanko woni Iyasele Esanland.
Tuugnorgal
- ↑ Bello, Elijah (2018-11-04). "From policeman to political juggernaut: The story of Anthony Anenih". Businessday NG (in Engeleere). Retrieved 2023-01-29.
- ↑ Seyi Oduyela. "Alhaji Abubakar Atiku: The Face Of An Opportunist". Dawodu. Archived from the original on 2 January 2010. Retrieved 2009-11-27.
- ↑ "N300 Billion Transportation Contracts - Senate Report Indicts Anenih, Okonjo-Iweala, Ciroma". Vanguard. 12 October 2009. Archived from the original on 15 October 2009. Retrieved 2009-11-27.
- ↑ Emmanuel Aziken (5 November 2009). "Senate suspends N300bn contract report". Vanguard. Retrieved 2009-11-27.