Jump to content

Anthony Anenih

Iwde to Wikipedia
Anthony Anenih
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InndeAnthony Taƴto
Ɗuubi daygo4 Juko 1933 Taƴto
Date of death28 Yarkomaa 2018 Taƴto
WoldeInngilisjo, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje, minister Taƴto
Position heldMinister of Works and Housing Taƴto
Member of political partyPeoples Democratic Party Taƴto

Anthony Akhakon "Tony" Anenih (4 lewru bowte 1933 – 28 lewru ut 2018) ko neɗɗo dawruɗo leydi Najeriya, o woniino jaagorgal golle e koɗki tuggi 1999 haa 2003.

Nguurndam gadano

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Anenih jibinaa ko Uzenema-Arue, Uromi, hitaande 1933. O naati polis Naajeeriya to wuro Benin. Janngude e galle, o heɓi kaayitaaji duɗal hakkundeewal. O naati duɗal polis to Ikeja, o suɓaama ngam ɓeydaade janngude to duɗal polis Bramshill, Basingstoke, Angalteer e hitaande 1966 e to duɗal jaaɓi haaɗtirde polis hakkunde leyɗeele, to Washington D.C. O golliima e janngingol e nder duɗe polis ceertuɗe, e hitaande 1975 o toɗɗaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde (ASCON), Lagos. O wurti diga polis'en lesdi Naajeeriya bee darnde komisinaajo polis'en..[1]

Fuɗɗoode golle politik

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Anenih woni hooreejo lesdi Naajeeriya (NPN) hakkunde hitaande 1981 e 1983, nden o walli Samuel Ogbemudia ngam suɓol lesdi Bendel. Kono guwerneer oo taƴaama e ƴettugol laamu konu nguu e lewru desaambar 1983. O woniino hooreejo ngenndiijo lannda Sosiyaal Demokaraasi tuggi 1992 haa 1993, e oon sahaa o wallitnoo suɓaade Moshood Abiola hooreejo leydi. O jeyaa ko e Batu Doosɗe leydi e hitaande 1994.

Anenih wonnoo ko tergal e fedde yimɓe (PDM), lannda Kongres (UNCP) e lannda yimɓe (PDP). Anenih wiyaama ko kanko woni hooreejo bayyinaango hooreejo leydi Obasanjo ñalnde 26 abriil 2002 to nokku kawral hakkunde leyɗeele Abuja. O woniino cukko hooreejo ngenndiijo fedde kampaañ Olusegun Obasanjo e wooteeji 1999 e 2003.[2]

Jaagorgal ko feewti e golle e koɗki

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Anenih toɗɗaama jaagorgal golle e koɗki e hitaande 1999. Caggal ɗuum o wonti hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e golle e nder lannda PDP.[3][4]

E lewru oktoobar 2009, goomu Senaa yaltinii ciimtol ko faati e wiɗto maɓɓe ko faati e kuutoragol ko ina ɓura ₦300 miliyaar e nder sekteer jolngo e laamu Obasanjo. Goomu nguu wasiyiima ñaawde 13 gonnooɗo jaagorɗe, tawi heen Anenih, o wiyi o rokkii konte ɗe ngalaa bidsee E lewru noowammbar 2009, Senaa woppii ƴeewndo ciimtol ngol haa abada.

E lewru Oktoobar 2009, Banke mawɗo leydi Naajeeriya yaltinii doggol soodooɓe jogiiɓe ñamaale mawɗe e bankeeji joy ƴeewndaaɗi. Nde hollitii wonde, rewrude e Mettle Energy e Gas, Anenih e Osahon Asemota ina njoɓa ₦2,06 miliyaar. Anenih yeddi kala ko o jokkondiri e Mettle Energy and Gas Limited, o hollitii wonde o winndii hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e bonanndeeji faggudu e kaalis (EFCC), hono Farida Waziri, ngam ɗaɓɓude nde wiɗto waɗata e haala kaa.

Nguurndam neɗɗo Anenih resi ko Josephine Anenih, awokaa, gardinooɗo Fedde Awokaaji Rewɓe tuggi 1994 haa 2000. O toɗɗaa ko jaagorgal geɗe rewɓe ñalnde 6 abriil 2010, nde hooreejo leydi ndii, hono Goodluck Jonathan, habri kabine mum.

Wade Anenih sankii ko ñalnde 28 ut 2018 tawi ina yahra e duuɓi 85, o wirnaa ko wuro makko to Uromi. Wirngo makko ina tawtoree yimɓe heewɓe teeŋtuɓe e leydi ndii.Haa o maayi, ko kanko woni Iyasele Esanland.

Tuugnorgal

  1. Bello, Elijah (2018-11-04). "From policeman to political juggernaut: The story of Anthony Anenih". Businessday NG (in Engeleere). Retrieved 2023-01-29.
  2. Seyi Oduyela. "Alhaji Abubakar Atiku: The Face Of An Opportunist". Dawodu. Archived from the original on 2 January 2010. Retrieved 2009-11-27.
  3. "N300 Billion Transportation Contracts - Senate Report Indicts Anenih, Okonjo-Iweala, Ciroma". Vanguard. 12 October 2009. Archived from the original on 15 October 2009. Retrieved 2009-11-27.
  4. Emmanuel Aziken (5 November 2009). "Senate suspends N300bn contract report". Vanguard. Retrieved 2009-11-27.