Antiyante Funk
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Sooma | Marie Antoinette Leland |
| Innde | Antoinette |
| Innde ɓesngu | Funk |
| Ɗuubi daygo | 30 Duujal 1873 |
| Ɗoforde | Dwight |
| Date of death | 26 Mbooy 1942 |
| Place of death | San Diego |
| Wolde | Inngilisjo |
| Sana'aji | lawyer, suffragist |
| Janngi to | Illinois Wesleyan University |
| Memba en | National American Woman Suffrage Association |
| Described at URL | https://documents.alexanderstreet.com/c/1009677121 |
Antoinette Funk (30 mee 1873 – 26 marse 1942) ko awokaa, daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder teeminannde 20ɓiire. O woniino gardiiɗo Goomu Kongres Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik .
Nguurndam
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]O jibinaa ko ñalnde 30 mee 1873, to wuro wiyeteengo Dwight, to leydi Illinois, e innde Marie Antoinette Leland, e nder galle Sirus Leland e Virginia Antoinette Buveren Leland. E hitaande 1892, o resi Charles Thurber Watrous, o sankii ko juuti caggal dewgal ngal. Ɓe ndañi ɓiɗɗo gooto, ina wiyee Anna Virginia Watrous (1893-1973).
E hitaande 1893, o resi Ishaq Linkol Funk. Ɓe ndañi ɓiɗɗo biyeteeɗo Rey Leland Funk. E hitaande 1898, o naati duɗal sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois Wesleyan, ɗo o heɓi JD E hitaande 1902, o ummii Chicago, ɗo golle makko ngam hakkeeji rewɓe puɗɗotoo.
E nder yeewtere makko ngam haɓaade jojjanɗe rewɓe, Funk waɗii konnguɗi e pelle daraniiɗe jojjanɗe rewɓe.
E hitaande 1914, Funk rewi e otooji dingiral e nder Dakota du Sud e Nevada. O waɗii konnguɗi laabi keewɗi e ñalawma, o haali e jooɗorɗe gila e miniraaji haa e galleeji kosam haa e jimɗi yuɓɓinaaɗi e ñalɗi. Funk ina teskanoo e haalde e nder galleeji sabu ina feeñnina yahooɓe e nulal makko. [1] Ñalnde 2 oktoobar 1914, Funk sokaa to Minot, to Dakota worgo, sabu mum waɗde konngol e nder mbedda ngol yamiraaka.
E hitaande 1915, o haali e fedde fotnde suɓaade e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr e nder konngol makko ina wiyee "Hujjaaji ɓurɗi moƴƴude ngam suɓaade debbo".
E hitaande 1917, o walli kadi e hare Amerik e nder wolde adunaare adannde wondude e woɗɓe daraniiɓe hakkeeji rewɓe, o woni tergal e Goomu Rewɓe e Diiso Defense . E hitaande 1918, Funk wonnoo ko cukko hooreejo Goomu ñamaale ndimaagu debbo to Departemaa Kaalis. [1]
E laamu Franklin Delano Roosevelt, Funk wonnoo ko balloowo komisariyaajo biro leydi.
O woppi golle e NAWSA e hitaande 1939. E hitaande 1942, o sankii to San Diego, to Kaliforni.
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Doggol suɓngooji e suɓooɓe
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named ":0".