Jump to content

Antiyante Funk

Iwde to Wikipedia
Antiyante Funk
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
SoomaMarie Antoinette Leland Taƴto
InndeAntoinette Taƴto
Innde ɓesnguFunk Taƴto
Ɗuubi daygo30 Duujal 1873 Taƴto
ƊofordeDwight Taƴto
Date of death26 Mbooy 1942 Taƴto
Place of deathSan Diego Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajilawyer, suffragist Taƴto
Janngi toIllinois Wesleyan University Taƴto
Memba enNational American Woman Suffrage Association Taƴto
Described at URLhttps://documents.alexanderstreet.com/c/1009677121 Taƴto

Antoinette Funk (30 mee 1873 – 26 marse 1942) ko awokaa, daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder teeminannde 20ɓiire. O woniino gardiiɗo Goomu Kongres Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik .

O jibinaa ko ñalnde 30 mee 1873, to wuro wiyeteengo Dwight, to leydi Illinois, e innde Marie Antoinette Leland, e nder galle Sirus Leland e Virginia Antoinette Buveren Leland. E hitaande 1892, o resi Charles Thurber Watrous, o sankii ko juuti caggal dewgal ngal. Ɓe ndañi ɓiɗɗo gooto, ina wiyee Anna Virginia Watrous (1893-1973).

E hitaande 1893, o resi Ishaq Linkol Funk. Ɓe ndañi ɓiɗɗo biyeteeɗo Rey Leland Funk. E hitaande 1898, o naati duɗal sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois Wesleyan, ɗo o heɓi JD E hitaande 1902, o ummii Chicago, ɗo golle makko ngam hakkeeji rewɓe puɗɗotoo.

E nder yeewtere makko ngam haɓaade jojjanɗe rewɓe, Funk waɗii konnguɗi e pelle daraniiɗe jojjanɗe rewɓe.

E hitaande 1914, Funk rewi e otooji dingiral e nder Dakota du Sud e Nevada. O waɗii konnguɗi laabi keewɗi e ñalawma, o haali e jooɗorɗe gila e miniraaji haa e galleeji kosam haa e jimɗi yuɓɓinaaɗi e ñalɗi. Funk ina teskanoo e haalde e nder galleeji sabu ina feeñnina yahooɓe e nulal makko. [1] Ñalnde 2 oktoobar 1914, Funk sokaa to Minot, to Dakota worgo, sabu mum waɗde konngol e nder mbedda ngol yamiraaka.

E hitaande 1915, o haali e fedde fotnde suɓaade e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr e nder konngol makko ina wiyee "Hujjaaji ɓurɗi moƴƴude ngam suɓaade debbo".

E hitaande 1917, o walli kadi e hare Amerik e nder wolde adunaare adannde wondude e woɗɓe daraniiɓe hakkeeji rewɓe, o woni tergal e Goomu Rewɓe e Diiso Defense . E hitaande 1918, Funk wonnoo ko cukko hooreejo Goomu ñamaale ndimaagu debbo to Departemaa Kaalis. [1]

E laamu Franklin Delano Roosevelt, Funk wonnoo ko balloowo komisariyaajo biro leydi.

O woppi golle e NAWSA e hitaande 1939. E hitaande 1942, o sankii to San Diego, to Kaliforni.

  • Doggol suɓngooji e suɓooɓe
  1. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named ":0".