Antoinet Brown Bilaakwel
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Sooma | Antoinette Louisa Brown |
| Married name | Antoinette Brown Blackwell |
| Innde | Antoinette, Louisa |
| Innde ɓesngu | Brown, Blackwell |
| Ɗuubi daygo | 20 Duujal 1825 |
| Ɗoforde | Henrietta |
| Date of death | 5 Jolal 1921 |
| Place of death | Elizabeth |
| Father | Joseph Brown, Jr. |
| Dee/goriiwo | Samuel Charles Blackwell |
| Family | Blackwell family |
| Sana'aji | writer, philosopher, lecturer, Christian minister, theologian |
| Janngi to | Oberlin College |
| Residence | Antoinette Louisa Brown Blackwell Childhood Home |
| Diina | Congregational churches, Unitarianism |
| Contributed to creative work | Popular Science |
| Magnum opus | The Sexes Throughout Nature |
| Significant event | ordination |
| Award received | National Women's Hall of Fame |
Antoinette Louisa Brown, caggal ɗuum Antoinette Brown Blackwell (20 mee 1825 – 5 noowammbar 1921), ko debbo gadano toɗɗaaɗo jaagorde mawnde e nder diine Protestan en to Amerik . Ko o haaloowo e nder renndo, ganndo no feewi e geɗe teeŋtuɗe e jamaanu makko, o seerti e yimɓe yonta makko e huutoraade diine e nder golle makko ngam yaajnaade hakkeeji rewɓe . O anndaama kadi ngam yeddude ganndal makko e fenaande Darwin e nder deftere makko wiyeteende The Descent of Man, e Suɓngo e nder jokkondiral e jikkuuji e nder deftere makko wiyeteende The Sexes Throughout Nature .
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Brown jibinaa ko ɓiɗɗo gorko e nder sukaaɓe njeeɗiɗo to wuro wiyeteengo Henrietta, to New York, to wuro Joseph Brown e Abby Morse. Brown anndiraa ko neɗɗo jom hakkille no feewi gila omo yahra e duuɓi tati. Waaju Linjiila biyeteeɗo Charles Grandison Finney mo Rochester ɓadiiɗo, addani ɓesngu Brown naatde e Eklesiya Mooɓondiral . Caggal nde o cuusi waɗde duwaawu e nder diine galle makko, Brown jaɓaa e nder ekkol ko adii nde o heɓata duuɓi jeenay. Caggal nde o wonti tergal e dental ngal, o fuɗɗii waajaade e nder batuuji Alet. E hitaande 1841, tawi omo yahra e duuɓi 16, caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monroe County, Brown janngini duɗal ngal e hoore mum. O anniyaaki jokkude nguurndam makko e jannginde ko ɗuum waɗi o waɗti hakkille makko e dipolom makko e diine to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oberlin e golle e nder minbar.

Duuɓi nay, Antoinette jannginii duɗal, o moofti kaalis keewɗo ngam yoɓde jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oberlin to Ohio. E ballal jibnaaɓe makko, ɓe ngoongɗini wonaa tan potal jaŋde wonande worɓe e rewɓe, kono kadi wonande ɓaleeɓe, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Oberlin e hitaande 1846. To duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, o timmini jaŋde makko binndol, o heɓi dipolom makko binndol e hitaande 1847, jaŋde nde rewɓe janngooɓe ɓee ndokkata. O waɗii balɗe makko e jannginde e janngude ɗemngal Ebere e Gerek . E hitaande 1847, caggal nde o heɓi bakkaa makko, o loppitii duɗal ngal ngam naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e nder jaŋde diine e teeŋtinde golle Congregationalist. Njuɓɓudi ndii, luulndiindi miijo debbo waɗde kala sifaa jaŋde e heblo diineyankeewo, haa jooni ina joginoo sarɗiiji keewɗi : Antoinette ina waawi winnditaade e kursuuji ɗii, kono o fotaani heɓde njeenaari laaɓtundi. Ko wonaa sarɗiiji baɗaaɗi ko fayti e tawtoreede makko e kursus diine, Antoinette ko binndoowo keewɗo doole, haaloowo e yeeso yimɓe fof. Eksegesis makko dow binndi Nulaaɗo Pool yalti nder deftere Oberlin Quarterly Review . Ko ɗoon, e nder yeewtere seeɗa, faamde ko ina waawi wiyeede hannde ko heewi e yimɓe ina mbiya tippudi rewɓe, ina ƴetta mbaadi no o winndiri nii : « Pool ina yiɗi tan ko jeertinde ‘ heewde e majjere, e majjere, e ndimaagu ngu alaa ɗo haaɗi’ e nder dewal jamaanu huutoraaka e teeminannde 19ɓiire. Hay so tawii rewɓe naamnaaka ngam waɗde haalaaji e nder jamaanu e nder oo sahaa Antoinette naamnaama yo haal to Ohio e New York ngam haalde ko fayti e haɓaade maccungaagu e ko fayti e hakkeeji rewɓe. [1] E lewru abriil 1860, Brown arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oberlin ngam waɗde yeewtere wiyeteende "Worɓe e Rewɓe". Testament to Brown's oratory skills feeñi nder ɓataake janngoowo mo wi'i, "ɗum janngirde booɗnde."
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Mumtugol e ordinateer
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]So tawii o alaa yamiroore waajaade caggal nde o timmini jaŋde makko, Brown felliti woppude golle makko e jaagorɗe ngam winndude deftere Frederick Douglass, wiyeteende The North Star . O haali e hitaande 1850 e batu ngenndiijo gadano ngam hakkeeji rewɓe, o rokki konngol ngol jaɓɓaama no feewi, ngol woni fuɗɗoode njillu haalooɓe ɗo o yeewtata geɗe ko wayi no ittugol, teskuyaaji, e hakkeeji rewɓe. Brown haaliino e batuuji keewɗi baɗanooɗi hitaande kala caggal ɗuum ngam hakkeeji rewɓe.
Brown heɓiino yamiroore waajaade e nder Egliis Kongregasional e hitaande 1851, caggal ɗuum o rokkaama golle jaagorgal e nder Egliis Kongregasionalist to South Butler, New York e hitaande 1852. O dartini golle makko keewɗe e haalde, o winndi e sehil makko (e caggal ɗuum o janngi Lumes -night). e nder balɗe ko famɗi fof, kadi ko jaagorde Wesleyan Methodist radikal renndoyankoore wiyeteende Luther Lee, daraniiɗo hakke rewɓe e jaŋde e ardorde diine. E nder ordinateer makko, Lee waɗii waaju seedtotooɗo wonde Antoinette ina foti wonde waajotooɗo e noddaango mum ummoraade e Alla : « So tawii Alla e pinal hakkille e nehdi ina mbaawi mo tawo », o wiyi e jamaanu nguu, « en mbaawaa, e kala ko mbaaw-ɗen waɗde e laawol ordinateer walla setting her to ... All we are to our a ... haa gooŋga, nder nuɗɗinki amin, deerɗiraawo amin debbo nder Almasiihu, Antoinette L. Brown, ɗon nder huwooɓe Alkawal Kesal, mo Allah hokki baawɗe, mo mari bawɗe, mo Allah noddi ngam waajaago linjiila Ɓiyiiko Yeesu Almasiihu." Lewru caggal nde o toɗɗaa, Brown yahri ko no nulaaɗo to batu winndereyankeewu (World's Temperance Convention) to wuro New York, ɗo hay so tawii o lomtiima pelle ɗiɗi temperance, o haɗaama fartaŋŋe haalde e juuɗe yuɓɓinɓe ɗum. E nder konngol Carol Lasser e Marlene Deahl Merrill, Brown kadi "ina fotnoo hawrude e caɗeele hawrude e geɗe baɗɗe faayiida e golle jojjanɗe rewɓe" e nder batu Temperance E nder jokkere enɗam e nder nguurndam makko, e hitaande 1854, Blackwell winndi, "Mi [yiytii] golle am." Ngolɗoo jiiɓru feeñii e nder makko, caggal hitaande o felliti yaltude South Butler ; e ko metti heen, hay ballal Luther Lee ngal Antoinette rokki ngal, ngal alaa ɗo haaɗi, ngal heddoraaki ngam rokkude mo nguurndam duumotooɗam toon. Limtotooɗo Boston hollitii yahdu makko e tiitoonde : « Rev. ANTOINETTE BROWN, ko ɓuri jooni ko Rev. Mrs. Blackwell, ina wayi no waɗii ŋakkeende e nder golle mum gadane ». O ronkaani pastoraade sabu jinnaaɓe makko, kono ko ŋakkeende kisal ɓeydotoonde e goongɗingol ortodoksi ministeer Congregational, ɓeydi heen ŋakkeende ngalu duumotoongu ngam golle makko. E hitaande 1857, o arti e golle makko, o woni haaloowo e peewnitoowo.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named "blackwell, antoinette louisa brown".