Jump to content

Athena (novel)

Iwde to Wikipedia
Athena (novel)
literary work
TitleAthena Taƴto
Form of creative worknovel Taƴto
AuthorBenjamin Black Taƴto
Publication date1995 Taƴto
Language of work or nameInngilisjo Taƴto

Athena ko deftere winndiyanke Irlande biyeteeɗo John Banville winndi e hitaande dubi alif 1995, tataɓere e nder deftere nde fuɗɗorii ko Deftere Seedeeji, jokki e Ghosts.[1] Ɗee tati ina mbaɗi trilogie "Frames", jokkondirnde e tiitoonde nate.

Deftere ndee ina taaroo Morrow, ganndo naalankaagal biyeteeɗo hoore mum.[2]   O naamnaama jom ngalu gooto biyeteeɗo Morden ngam hoolkisaade limoore nate ɓooyɗe, ɗe nganndu-ɗaa ina njogii nafoore.[3] Morrow wonti giɗli e debbo mo o innirta tan ko A. mo nanndaani e yalti e kanndaaji makko. Polis naati heen, Morden e A. majjii ɗoon e ɗoon. Morrow ina heddii e sunaare.[4]

Daartol ngol ina waɗi ƴeewndooji keewɗi e nate naalankooɓe fenaande.

Yiylotooɓe ɓee njiyti ɗum no moƴƴi e binndol John Fowles, Wiliyam Gass, John Hawkes e Valadimir Nabokov.[5]

Ciimtol firo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Morrow woni jikku hakkundeejo e haaloowo daartol ngol, ngol woni ko e leydi Irlande. O waɗii tuugnorgal keewngal e nguurndam makko mettuɗam : wonde o woniino e kasoo, wonde « nguurndam firti ko nguurndam », wonde « o anndii gorko barɗo debbo », tee o waylii innde makko. Miijo ngoo ko wonde ko kanko woni Freddie Montgomery, bonɗo deftere seedeeji.

E nder ndee daartol o fadi haa o dañi njulaagu ɓuuɓngu ina wiyee Morden. Morrow ina wayi no ko won e karallaagal naalankaagal. Morden ina jogii stash sirlu pentiir mo o wiyi ko jaagorgal ɓooyngal, o naamndii Morrow yo ƴeewto so tawii ko goonga. Polis ina ƴeewa Morden, e gardagol mawɗo inspekteer Hackett (mo feeñi kadi e seppooji Banville’s Quirke). Morrow ina sunii so tawii nate ɗee ko goonga o waawataa yahde kasoo ngam haɓaade ɗe. Polis ina addana ɗum karallo naalankaagal mum, bayyinoowo wonde nate ɗee fof ko fenaande ; Morden noon wiyi wonde tan ko o joginoo koppiiji baɗaaɗi ngam huutoraade ɗum.

Tiitoonde ɗiɗmere mawnde deftere ndee ko yiɗde Morrow e debbo tokooso mo o innirta tan ko A. - “alfa am, omega am”. Ɓe njogii ko haala torri. A. woni sehil ɓurɗo mawnude e jokkondiral ngal, kadi ko o kolliroowo e masokist.

Jikku goɗɗo e nder daartol ngol ko mawɗo banndiraaɓe Morrow’s ina wiyee Aunt Corky. Ina woodi sifaa laaɓɗo, teskinɗo e oo debbo, mo nanndaani e sifaa Charles Dickens. Ngam dalillaaji ɗi laaɓaani, Morrow itti mo e galle toppitiiɗo koɗorɗe ɗo o hoɗi ɗoo, o addani mo to suudu makko ndu o ŋakkiraa, ɗo o maayi haa laaɓi.

Caggal nde polis ari seeɗa, Morden e A. majjii ɗoon e ɗoon. Ina feeñnina wonde A. ko miñi Morden, jikku goɗɗo mo welaani The Da ko baaba maɓɓe.[6]

A. acci Morrow ɓataake ina naamnoo mo winndude, kono o acci adres. Morrow jooni ina haala juutde mette mum e miijooji mum e majjugol. Deftere nde siforaama no "deftere ɓuuɓnde timmunde".

E joofnirde, ina feeñnina wonde gooto e nate jeetati ɗee ko goonga, jeeɗiɗi keddiiɗi ɗii ko fenaande mbaɗaama ngam suuɗde goonga oo.

  1. Bernstein, Richard (9 May 1995). "Books of the Times; Art and Murder in a Hall of Mirrors". The New York Times.
  2. "`Athena': Colorful portrait of the low life". The Washington Times. 28 May 1995.
  3. Arana, Marie (19 September 1999). "John Banville: Ireland's Wordsmith". The Washington Post. Archived from the original on June 16, 2013.
  4. "Cryptic, gripping, multifaceted `Athena'". The Boston Globe. 23 May 1995.Template:Dead linkTemplate:Cbignore
  5. Busch, Frederick (2 July 1995). "The Word Made Flesh". Los Angeles Times.Template:Dead linkTemplate:Cbignore
  6. Kilroy, Claire (10 June 2023). "Rereading Athena by John Banville". The Times (London) Saturday Review: 17.