Athena (novel)
| Title | Athena |
|---|---|
| Form of creative work | novel |
| Author | Benjamin Black |
| Publication date | 1995 |
| Language of work or name | Inngilisjo |
Athena ko deftere winndiyanke Irlande biyeteeɗo John Banville winndi e hitaande dubi alif 1995, tataɓere e nder deftere nde fuɗɗorii ko Deftere Seedeeji, jokki e Ghosts.[1] Ɗee tati ina mbaɗi trilogie "Frames", jokkondirnde e tiitoonde nate.
Deftere ndee ina taaroo Morrow, ganndo naalankaagal biyeteeɗo hoore mum.[2] O naamnaama jom ngalu gooto biyeteeɗo Morden ngam hoolkisaade limoore nate ɓooyɗe, ɗe nganndu-ɗaa ina njogii nafoore.[3] Morrow wonti giɗli e debbo mo o innirta tan ko A. mo nanndaani e yalti e kanndaaji makko. Polis naati heen, Morden e A. majjii ɗoon e ɗoon. Morrow ina heddii e sunaare.[4]
Daartol ngol ina waɗi ƴeewndooji keewɗi e nate naalankooɓe fenaande.
Yiylotooɓe ɓee njiyti ɗum no moƴƴi e binndol John Fowles, Wiliyam Gass, John Hawkes e Valadimir Nabokov.[5]
Ciimtol firo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Morrow woni jikku hakkundeejo e haaloowo daartol ngol, ngol woni ko e leydi Irlande. O waɗii tuugnorgal keewngal e nguurndam makko mettuɗam : wonde o woniino e kasoo, wonde « nguurndam firti ko nguurndam », wonde « o anndii gorko barɗo debbo », tee o waylii innde makko. Miijo ngoo ko wonde ko kanko woni Freddie Montgomery, bonɗo deftere seedeeji.
E nder ndee daartol o fadi haa o dañi njulaagu ɓuuɓngu ina wiyee Morden. Morrow ina wayi no ko won e karallaagal naalankaagal. Morden ina jogii stash sirlu pentiir mo o wiyi ko jaagorgal ɓooyngal, o naamndii Morrow yo ƴeewto so tawii ko goonga. Polis ina ƴeewa Morden, e gardagol mawɗo inspekteer Hackett (mo feeñi kadi e seppooji Banville’s Quirke). Morrow ina sunii so tawii nate ɗee ko goonga o waawataa yahde kasoo ngam haɓaade ɗe. Polis ina addana ɗum karallo naalankaagal mum, bayyinoowo wonde nate ɗee fof ko fenaande ; Morden noon wiyi wonde tan ko o joginoo koppiiji baɗaaɗi ngam huutoraade ɗum.
Tiitoonde ɗiɗmere mawnde deftere ndee ko yiɗde Morrow e debbo tokooso mo o innirta tan ko A. - “alfa am, omega am”. Ɓe njogii ko haala torri. A. woni sehil ɓurɗo mawnude e jokkondiral ngal, kadi ko o kolliroowo e masokist.
Jikku goɗɗo e nder daartol ngol ko mawɗo banndiraaɓe Morrow’s ina wiyee Aunt Corky. Ina woodi sifaa laaɓɗo, teskinɗo e oo debbo, mo nanndaani e sifaa Charles Dickens. Ngam dalillaaji ɗi laaɓaani, Morrow itti mo e galle toppitiiɗo koɗorɗe ɗo o hoɗi ɗoo, o addani mo to suudu makko ndu o ŋakkiraa, ɗo o maayi haa laaɓi.
Caggal nde polis ari seeɗa, Morden e A. majjii ɗoon e ɗoon. Ina feeñnina wonde A. ko miñi Morden, jikku goɗɗo mo welaani The Da ko baaba maɓɓe.[6]
A. acci Morrow ɓataake ina naamnoo mo winndude, kono o acci adres. Morrow jooni ina haala juutde mette mum e miijooji mum e majjugol. Deftere nde siforaama no "deftere ɓuuɓnde timmunde".
E joofnirde, ina feeñnina wonde gooto e nate jeetati ɗee ko goonga, jeeɗiɗi keddiiɗi ɗii ko fenaande mbaɗaama ngam suuɗde goonga oo.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Bernstein, Richard (9 May 1995). "Books of the Times; Art and Murder in a Hall of Mirrors". The New York Times.
- ↑ "`Athena': Colorful portrait of the low life". The Washington Times. 28 May 1995.
- ↑ Arana, Marie (19 September 1999). "John Banville: Ireland's Wordsmith". The Washington Post. Archived from the original on June 16, 2013.
- ↑ "Cryptic, gripping, multifaceted `Athena'". The Boston Globe. 23 May 1995.Template:Dead linkTemplate:Cbignore
- ↑ Busch, Frederick (2 July 1995). "The Word Made Flesh". Los Angeles Times.Template:Dead linkTemplate:Cbignore
- ↑ Kilroy, Claire (10 June 2023). "Rereading Athena by John Banville". The Times (London) Saturday Review: 17.