Atika bint yazid
Ahmed Lemu Aisha Lemu, MON (maayɗo 5 lewru Yarkomaa 2019) ko binndoowo, jannginoowo diine jibinaaɗo to Angalteer, o naati Islaam e hitaande 1961, o wuuri ko ɓuri heewde e nguurndam makko ko e leydi Najeriya.
Ngendam Lemu jibinaa ko to Poole, Dorset, e hitaande 1940, ina wiyee Bridget Honey.[1] Nde o heɓi duuɓi sappo e tati, o fuɗɗii naamnaade diineeji makko, o fuɗɗii wiɗtude diineeji goɗɗi ina jeyaa heen diine Hindu e diine Buddhist Siin.[2] O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange e Afrik (SOAS), omo jokki e yiɗde daartol, ɗemngal e pinal Siin. Nde o woni toon, o hawri e juulɓe rokkuɓe mo binndi lislaam ngam janngude kadi o naati lislaam to duɗal pinal lislaam e hitaande 1961, e hitaande makko adannde e jaŋde.[3] Caggal ɗuum o walli e sosde Fedde Lislaam to SOAS, o wonti binndoowo mum gadano, kadi o walli e sosde Fedde Fedde Lislaam Janngooɓe.[3]
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde SOAS, Lemu janngi ngam heɓde seedantaagal jaŋde leslesre ngam jannginde ɗemngal Engele ko ɗemngal jananal e nder ɗuum, o hawri e jom suudu makko garoowo, hono Sheek Ahmed Lemu, jannguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde goɗɗo to Londres, o tawtoraama... Golle lislaam e nder juɓɓule ɗee.[2] Nde o heɓi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o ummii Kano to leydi Najeriya e lewru ut 1966 ngam jannginde to Duɗal Jaŋde Arab toon, ɗo Sheek Ahmed Lemu gollinoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde.[4] Ɓe resndi ɗum ko e lewru abriil 1968, Aisha wonti debbo makko ɗiɗaɓo. Caggal ɗuum o ummii Sokoto ngam ƴettude golle gardiiɗo duɗal sukaaɓe rewɓe laamu.[1]
Dr. Sheikh Ahmed Lemu wonnoo ko Qadi mawɗo e nder ñaawirdu sharia to leydi Niiseer nde o sosaa e hitaande 1976, Aisha ko gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to Minna gila ndeen haa hitaande 1978. Ɓeeɗoo ɗiɗo sosi fedde nde sosi fedde nde sosaa ko e hitaande 1976. ko jooni woni e golloraade e nder diiwanuuji keewɗi e nder leydi Najeriya ina jogii birooji e defterdu, ina heen publisher, duɗal leslesal e hakkundeewal e nokku janngirde mawɓe ngam rewɓe.[3] Lemu wonnoo ko tergal e fedde janngirɗe lislaam, nde fedde wiɗtooji jaŋde leydi Naajeeriya sosi, nde foti ƴeewtaade janngirɗe lislaam ngenndiije ngam tolnooji duɗe ceertuɗe.[3]
E hitaande 1985, Lemu sosi Fedde Fedde Rewɓe Juulɓe Naajeeriya (FOMWAN) e rewɓe juulɓe woɗɓe, ɓe cuɓaama ngam wonde Amirah ngenndiijo mum gadano e nder duuɓi nay. Lemu golliima e laamu caggal ndeeɗoo manndaa.[5]