Beatrice Lokko
Beatrice Ablah Lokko (6 suwee 1949 - 10 janvier 2010)[1] ko jannginoowo Ganaajo, gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Accra gila 1997 haa 2005.[2][3] O woniino balloowo gardiiɗo duɗal ngal tuggi 1990 haa 1996 to V. B. Freeman, o wonti gardiiɗo duɗal ngal e hitaande 1996, caggal nde Freeman woppi golle. Caggal ɗuum o suɓaa, o toɗɗaa e darnde ndee, o woni debbo gadano wonde gardiiɗo duɗal ngal haa abada.
Nguurndam adanɗam Lokko jibinaa ko ñalnde 6 suwee hitaande 1949. Jibinannde makko ko Julius Kwashie Awadzi e Agnes Boli Awadzi.[3] O naati duɗal hakkundeewal sukaaɓe rewɓe Mfantsiman to Saltpond hakkunde 1963 e 1970 ɗo o heɓi seedanteeje makko to bannge jaŋde toownde e toownde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana e hitaande 1970, o heɓi B. A. e ɗemngal Engele e hitaande 1973.[2]
Kugal E hitaande 1973, Lokko neldaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Accra ngam waɗde golle mum ngenndiije. E hitaande 1974 o toɗɗaa jannginoowo duumiɗo e ɗemngal Engele e nder duɗal ngal caggal nde o golli. Duuɓi jeeɗiɗi garooji ɗii, o jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Accra, o woni jannginoowo binndol Engele. E hitaande 1981, Lokko toɗɗaa yo won gardiiɗo departemaa ɗemngal Engele e nder duɗal ngal, ko ɗoon o woni haa hitaande 1990 nde o toɗɗaa balloowo hooreejo duɗal ngal, Administration to gardiiɗo duɗal ngal e oon sahaa V. B. Freeman. O wonii e ndeeɗoo darnde haa hitaande 1996 nde V. B. Freeman yahi e golle mum.[2]
E hitaande 1996 o toɗɗaa gardiiɗo duɗal Accra,[4] caggal ɗuum o toɗɗaa gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1997, o wonti debbo gadano e almuudo mo wonaa mawɗo gardiiɗo duɗal Accra.[5] E nder ardorde makko to Akademi Accra, o woniino hooreejo diiwaan Accra mawɗo e nder batu hooreeɓe duɗe hakkundeeje ballitooje (CHASS) caggal ɗuum o woni kadi gardiiɗo kaalis ngenndiijo CHASS.[1] Lokko hokki hakkille mum e feccude nokku duɗal ngal ngam haɗde njiyaagu.[6] O walli kadi almuɓɓe makko ngam dañde kaalis ngam wallitde Centre National Cardiothoracique e hitaande 1997.[7]
E hitaande 2005, Lokko rokki Samuwel Ofori-Adjei golle gardiiɗo duɗal ngal, o yalti Akademi Accra.[3] Caggal nde o yalti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Accra, o jokki golle goɗɗe e nder sarwiis jaŋde leydi Ganaa e sahaaji ceertuɗi. Ina jeyaa e ɗeen golle wonde gardiiɗo diiwaan jaŋde e nder diiwaan Gomoa e nder diiwaan hakkundeejo, gardiiɗo diiwaan jaŋde ngam Akuapem-South e nder diiwaan Fuɗnaange e gardiiɗo duɗal hakkundeewal St. Martin, Adoagyiri to Nsawam. E sahaa nde o woni gardiiɗo jaŋde diiwaan oo, Lokko wonti kampaañ ko faati e hakkeeji sukaaɓe e SIDA.[8][9][10] E lewru suwee 2010, Lokko yahi e golle jaŋde leydi Ganaa.[5]
Nguurndam neɗɗo O resi ko Christian Barnor Lokko. O hawri e Christian to duɗal jaaɓi haaɗtirde Accra ɗo o woni jannginoowo.[2]
Wade Lokko maayi ko ñalnde talaata 10 lewru bowte hitaande 2010. O wirnaa ko Akra ñalnde 23 lewru feebariyee hitaande 2010.[2]
Tuugnorgal
Ransford Tette, binndol. (19 feebariyee 2010). "Mrs Beatrice Ablah Lokko (nee Awadzi) ina yahra e duuɓi 60". Natal ñalnde kala (18155): 43. Ransford Tette, binndol. (20 feebariyee 2010). "Mrs Beatris Lokko ina yahra yeeso". Natal ñalnde kala (18156): 11. Simon Ontoyin (2021). "Beatris Lokko (Nguurndam mum)". Accra Aca Bleoo: Daartol Akademi Accra gila wuro James haa Bubiashie. Bayyinooɓe to bannge worgo Sahara. 690 haa 692. ASIN B09KS8FS2Z. "Akademi Accra waɗi ñalngu konngol". ganaaji.com. 30 oktoobar 1997. GNA. "Gonnooɗo gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Accra maayii". jam.com. Moƴƴinaama e asli mum ñalnde 15 lewru juko hitaande 2011. Ƴeewtaa ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2010.. GNA (26 sulyee 1999). "GES ngam reende leyɗeele duɗe ɗee e ƴaañooɓe". hannde.com. Heɓtinaama ñalnde 11 mars 2023. Elvis D. Aryeh, binndol. (13 desaambar 1997). "Akademi Accra ina wallita nokku kardio". Natal ñalnde kala (14623). Yaw Boadu-Ayeboafoh, ed. (20 desaambar 2005). "Nyawɓe SIDA ina poti semmbinde koye mum en". Natal ñalnde kala (149616): 14. Yaw Boadu-Ayeboafoh, ed. (23 feebariyee 2006). "Dowlaaji sariya jowitiiɗi e hakkeeji sukaaɓe". Natal ñalnde kala (149671): 21. Yaw Boadu-Ayeboafoh, ed. (14 oktoobar 2005). "Haɗde sukaaɓe duɗe ɗee golle e nder gese, e kaaƴe". Natal ñalnde kala (149459): 11.