Bekhud Badayuni
Muhammadu Abdul-Hayy Siddiqui (1857–1912), winndiyanke e innde binndol Bekhud Badayuni, ina jeyaa e yimooɓe Urduɓe ɓe ngoni ko e darorɗe teeminannde sappo e jeenay e fuɗɗoode teeminannde noogas e nder leydi Indiya. Ko aada yimooɓe Urduɓe ngoni ko e innde binndol (takhallus) baawngol reedde no punndi nii e nder coupletɗo kala ghazal, ina heewi hawrude e innde ɗiɗmere hollitore nokku ɗo yim oowoo. E nder heen, "Bekhud", innde pentol firti ko saraaji (e weltaare walla mette), yaltude e humpito mum ; e nder ekstaas, nawde, weltaare, yarde; ko alaa, ko deliri,[1] ko ɓeydaade e nder ngonka ekstaas ruuhu, kadi ina woni e "Badayuni", ko ɓeyda golle e Wuro Badayun.
Taariya Bekhud Badayuni, winnduɗo mum ko ɓuri ko Asad Ahmad mo woni jaaɓi-haaɗtirde juulɓe Aligarh, mo golle golle winndooɓe ɓe ngoni ko e mum, ina jeyaa heen Hasrat Mohani.
Bekhud Badayuni jibinaa ko lewru 17 suwee 1857 e nder galle Siddiqui mawɗo Badayun, ganndiraaɗo ardorde mum e fannuuji ƴeewndo lislaam, mistikaaji (tasawwuf walla "suufiyya"), e golle binndol. Ko o iwdi kaliifa gadano biyeteeɗo Abuu Bakri ; maamiraaɓe waawdeejo, hono Hameeduddin Mukhlis, ummiima Iraan e darorɗe teeminannde 13ɓiire, e laamu Sultan Giyasuddin Balban, kadi ko miñiiko Sheek Saadi Shirazi, sukaaɓe e yimooɓe binndol Persi ɓe teskin’de ɓe ɓe limtee. Balban to leydi Hameeduddin qadi-ul-quddat (e ɗemngal « ňawoowo ”, ňawoowo mawɗo) o rokki mo leydi keewndi to Badayun, e oon sahaa e gure teeŋtuɗe Sultanaat Delhi. Ina wiye kadi wonde Hameeduddin rokkii golle Saadi mawɗe, Golistan e Bostan, ko dokkal laamɗo Muhammadu Shaheed (ɓiy Balban ko yiɗeede, kadi gardiiɗo - wondude e Balban - jimoowo mawɗo, jimoowo, e mistik Amir Khusro).[2]. ]