Beltwood House

Beltwood House ko galle limtaaɗo e tolno II e nder nokku ɗo leɗɗe Dulwich[1] to fuɗnaange Londres, Angalteer. Galle mawɗo oo, mo cuuɗi tati, ina waɗi suudu capanɗe joyi, ina darii e 1,24 ektaar (3,1 ektaar) leɗɗe,[2] ina waɗi hoɗorde damal. Nokku oo ina joginoo yamiroore reende leɗɗe ɓutte[3] gila 1985.[2] Galle oo e nokkuuji ɗii peewnitaama, ƴellitaama, mbaɗtaa ko hoɗorɗe 12 ɗe ngari e luumo hee e hitaande 2022–2023.[4]
Limtol Galle mawɗo oo ina fadi fuɗnaange-rewo, ina waɗi ko ina tolnoo e 1000 m2 e dow etaaji nay, ina heen kadi suudu les. Mahdiiji ɗiɗi ina tawee to fuɗnaange-rewo galle mawɗo oo : galle Lodge, hoɗorde 71 m2 e dow etaaji ɗiɗi ; e Blok Stable mo 95 m2 garaas les e 57 m2 nokku hoɗorde adannde. Yeeso galle mawɗo oo ina ndaara bannge funnaange dow gesaaji njuɓɓudi. Gate House, ko galle hoɗorde ceertuɗo, mo cuuɗi ɗiɗi (92 m2), woni ko e fuɗnaange-rewo nokku oo, sara damal Sydenham Hill.[2]
Tunnel ɓooyngel ina doga e les estaad oo. Ñalnde 24 marse 1864 joom Beltwood gadano oo rokki "hakke sosiyetee laana njoorndi London Chatham e Dover ngam jogaade e huutoraade tunnel gonngel les mum."[5] Tunnel ngel woni ko e laawol laana njoorndi ummoraade Peckham Rye haa Crystal Palace ngol wonnoo yamiraama e hitaande 1862, udditaa e hitaande 1865, ina ñammina yimɓe heewɓe ɗaminaaɓe arde e Crystal Palace. Liggey oo udditaa ko e hitaande 1954, o ɓuuɓnaa. Tunnel ngel huutoraaka, ina doga hannde to fuɗnaange-rewo nokku ɗo estaad oo woni hannde ɗoo.[6]
Tariya Galle keeriiɗo Galle oo mahiraa ko ngam awokaa London Edward Saxton[7] e debbo mum e hitaande 1851,[8] ina gasa tawa ko Banks e Barry, mahooɓe nokkuuji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dulwich.[9] Mahoowo oo ko Richard Woodcock mo Forest Hill, jeyi oo ina jeyaa e galleeji gadani e dow tulde Sydenham.[10] Saxton ummiima Islington ko adii binnditagol 1851,[11] ɓiɗɗo maɓɓe debbo jibinaa ko to Beltwood ñalnde 18 mars 1852.[12] Ɓe ndañi ɓiɓɓe heewɓe nde ɓe ngoni to Beltwood.[13][14][15] Deftere nde Maria J. Saxton Salès winndi nde yaltini e hitaande 1886 ina winndaa heen adrees "Beltwood, tufnde Sydenham".[16]
Saxton jooɗii e galle hee duuɓi capanɗe jeegom haa o sankii ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1911[17] tawi omo yahra e duuɓi 97,[7][8] e terɗe galle makko njokki hoɗde toon haa hitaande 1914.[8] Galle oo waɗtaa e yeeyirde ñalnde 10 suwee 1913, sifotoo ko « jeyi hoɗorde yiɗde » e yeeso mum 823 ft, « leeso sappo e goo e cuuɗi ɓoornagol, cuuɗi jaɓɓorde tati, birooji nder galle laamorgo, stabling, gardener's cottage, plea leydi ndii, nokku mum ko 33⁄4 ektaar;
E hitaande 1914-15 galle oo moƴƴinaama no feewi, ɓeydaama e mbaadi neoklasik [9] e juuɗe Messrs Kemp e How of Bloomsbury.[20] Ko adii ɗuum nde siforaama wonde "wonaa tan ko boni no feewi, e nder mum e yaasi mum, kono ko ɓeydi heen ko ɓuri mettude. E nder dumunna gadano oo, cuuɗi ɗii ina ngonnoo ko boni, toowɗi no feewi, ina ŋakki, tee damal mawngal e suudu ñamri ina ngonnoo." joɗɗinaama e dow tooweeki fuɗnaange, ko ɗum addani ɗum waasde heɓde hay sirlu e nder gesaaji ɗii."[20] Hesɗitin'de ɗum hawritii e mbaadiiji dekoraasiyoŋ gila e teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire e sappo e jeetatiire e mbaadi 'Adamesque' ndi yimɓe fof njiɗi hannde.[9]
Pickering maayi e nder galle hee ñalnde 2 lewru Yarkomaa 1919 tawi omo yahra e duuɓi 67[21] caggal nde o werlaa e puccu makko, debbo makko Helen Ann jokki hoɗde to Beltwood haa o maayi ñalnde 6 lewru Yarkomaa 1924.[22] Geɗe Mrs Pickering "Plate kaalis Engele ɓooyɗo, ko ɓuri heewde e jamaanu Georgian" njeeyaama e soodgol to Christie's ñalnde 4 Duujal hitaande 1924,[23] e galle oo, sifotoo ko "ina teskaa e timmal e yaajde gesaaji mum",[24]. ] fotnoo ko Harrods yeeyde ngam waɗooɓe ɗum en ñalnde 24 marse 1925,[25] kono ko e nder keeriindi yeeyetee ko adii ñalngu nguu.[26] Sosiyetee ko woni e nder galle hee, ina heen mobelaaji Chippendale, taƴe Louis XV e XVI, serpentine Sheraton, defterdu defte, natal, porselin, waktuuji, njamndiiji e tapiiji Perse mbaɗii ñalnde 31 marse e 1 abriil 1925 to galle hee, [27] mooftude 4 100 £ (fotde fotde 200 000 £ e hitaande 2010), heen 105 gine yoɓaama ngam koɗorɗe Chippendale e 102 gine ngam set koɗorɗe ñaamde Hepplewhite jeegom mahogany, ɗe ɓalli mum en mbaylaandi, ɗe ɓalli mum en mbaylaa e Feather Wales. [28]
Galle oo woni ko e jeyi keeriiɗo haa caggal wolde adunaare ɗimmere.[7] John Pickering e debbo mum rewi heen ko Vincent Holder jooɗiiɗo toon haa darorɗe kitaale 1920. Ndeen galle oo soodi ko Athelstane Wilson Cornforth, jooɗiiɗo toon haa e kitaale 1940.[8] E hitaande 1939, fedde nde wonaa laamuyankoore, nde winndaa wonde nde ummiima ko juuti to galle Beltwood.[29]
Kuutoragol renndo Tuggi 1949 haa 1961 Beltwood wonnoo ko safrirde sukaaɓe, innde mum adannde ko safrirde sukaaɓe waasɓe Sydenham e hitaande 1949.[10] Be