Jump to content

Benson Abounu

Iwde to Wikipedia
Benson Abounu
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
Ɗuubi daygo3 Morso 1949 Taƴto
WoldeInngilisjo, Nigerian Pidgin Taƴto
Writing languageInngilisjo Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje Taƴto
Position heldDeputy Governor of Benue State Taƴto
Janngi toCranfield University, University of Ibadan Taƴto
Member of political partyPeoples Democratic Party Taƴto
DiinaNasaaraankore Taƴto
Hair colorblack hair Taƴto

Benson Abounu (jibinaa ko ñalnde 3 lewru juko hitaande 1949) ko politikaajo leydi Najeriya, o woniino cukko guwerneer diiwaan Benue, leydi Najeriya gila 29 lewru mbooy hitaande 2015 haa ñalnde 29 lewru mbooy hitaande 2023. Ko o injenieer, ko o jiiloowo njuɓɓudi, ko o politik.

Abounu jibinaa ko ñalnde 3 sulyee 1949 to Otukpo to diiwaan Benue. Ko o injenieer, ko o gardiiɗo e politik, golliima e birooji keewɗi e nder sekteeruuji laamu e sekteeruuji keertiiɗi. O resii ñaawoowo Mary Abounu, ñaawoowo toowɗo e nder ñaawirdu diiwaan Benue, omo jogii ɓiɓɓe njoyo. Abounu ko gorko jahroowo e duuɓi 50, mo nganndu-ɗaa ko badminton e tennis lawn.

O naati duɗal leslesal Methodist Upu-Icho to Otukpo, nokku ɗo o jibinaa ɗoo, tuggi 1957 haa 1963. O yahri to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu, Makurdi, ɗo o waɗi dumunna juutɗo, hakkunde 1964 e 1966. Engr. Abounu wayli to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal laamu, Ilorin e hitaande 1967, o timmini jaŋde makko O’levels e hitaande 1969. Tuggi 1971 haa 1975, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaduna, Kaduna, hade makko yahde leydi Angalteer, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cranfield, Bedford, Angalteer, hakkunde 1976 e 1978 jaŋde e hitaande 1989. Gila e ɗeen golle jaŋde, Abounu heɓi dipolomaaji e nder ganndal kuuraa/mekaniik e dipolomaaji ngenndiiji toowɗi e nder ganndal masiŋaaji ; Master ganndal e njuɓɓudi gollorɗe e njuɓɓudi kam e Master njuɓɓudi njulaagu (MBA) njuɓɓudi kaalis e golle.

Tuggi 1975 haa 1976, o golliima e John Holt Group, ɗo o ummii e gardiiɗo-e-heblo haa gardiiɗo peewnugol hade makko waylude golle makko to Nijeer Breweries, Lagos, ɗo o woni gardiiɗo karallaagal gila 1979 haa 1980. To Okin Bottling Company Ltd, Kaduna, o woni gardiiɗo seneraal haa198 o woniino gardiiɗo, NAL Merchant Bank PLC, Lagos, hakkunde 1986 e 1990, e joofnirde nde o wonti gollodiiɗo mawɗo, Abounu Benson e Sosiyetee, innjiniyankooɓe charter e konsulteeruuji njuɓɓudi.

E fuɗɗoode hitaande 1990, Abounu toɗɗaama gardiiɗo gooto e hooreejo gollordu fedde nde wonaa laamuyankoore, Jos, ummoraade ɗo o ummii o wonti gardiiɗo gollordu fedde nde wonaa laamuyankoore, Enugu, hakkunde darorɗe hitaande 1990 e 1991. SDP, caggal ɗuum o wonii jaagorgal keeringal to guwerneer Moses Adasu tuggi 1992 haa 1993.

Abounu toɗɗaama komisinaajo dow ko laarani ndiyam e taariindi, diga guwerneer George Akume nder hitaande 1999; toɗɗaama kadi, o halfinaama e Ministeer Mineraal Solid, ɗo o golli gila lewru ut 2003 haa lewru suwee 2005. O ardii fedde toppitiinde teleeji leydi Najeriya hakkunde 2009 e 2011.

Abounu ɗon mari haaje suɓol lesdi 2015 ngam o ɗon mari haaje ardiiɗo lesdi Benue, hooreejo lesdi Dr Samuel Ortom, o heɓi nasaraaku. Ndeen noon, O toɗɗaa ko cukko guwerneer diiwaan Benue ñalnde 29 lewru Mbooy hitaande 2015. E hitaande 2018 o yahdi e guwerneer Ortom to lannda Demokaraasi Leƴƴi (PDP) kamɓe ɗiɗo fof ɓe cuɓaama kadi e lewru Mars 2019.[5] Lomti mo ko Samuel Ode e wooteeji guwerneeruuji diiwaan Benue 2023.

Ko o Injineer chartered (CEng) kadi o winnditiima e Duɗal Winnditaade Injineeruuji, ko nanndi e COREN to Angalteer. O wonii fedde Innjiniyankooɓe leydi Naajeeriya, e fedde Innjiniyankooɓe peewnugol leydi Biritaan e fedde Innjiniyankooɓe Mekanik Naajeeriya.