Bunmi Dipo Salami
Jinsu | debbum ![]() |
---|---|
Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya ![]() |
Innde | Bunmi ![]() |
Innde ɓesngu | Salami ![]() |
Ɗuubi daygo | 17 Juko 1967 ![]() |
Ɗoforde | Diiwal Ekiti ![]() |
Wolde | Inngilisjo, Yarbankoore, Nigerian Pidgin ![]() |
Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje, human rights activist, women's rights activist ![]() |
Janngi to | Obafemi Awolowo University, Erasmus Universiteit Rotterdam, University College London ![]() |
Bunmi Dipo-Salami (jibinaa ko 17 lewru bowte hitaande 1967) ko debbo jibinaaɗo to leydi Naajeeriya,[1] ko daraniiɗo peeje ƴellitaare e jom ngalu renndo. Ko kanko woni hooreejo hukuuma PLEG Centre, sosiyetee balloowo ngam ɓesdugo semmbe ardiiɓe lesdi Naajeeriya e nder Afrika fuu. Ko kanko woni ardiiɗo lesdi Naajeeriya ngam Rajo Townhall.[2][3]
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ko adii nde o gollotoo e fannu ƴellitaare, Bunmi janngi ko jannginoowo. O jogii seedantaagal ngenndiwal jaŋde (NCE) e jaŋde mawnde e ɗemngal Engele e Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde, Ikere-Ekiti (1988), o jogii kadi dipolomaaji Baccalauréat e jaŋde, e jaŋde mawnde e ɗemngal Farayse e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde mawngal Obafemi Awolowo, Ile-Ife, Nijeer (1992). Nde o yalti e janngingol, o naati e fannu ƴellitaare e hitaande 1998, o heɓi [Master of Arts] e jaŋde ƴellitaare, o heɓi heen seedantaagal rewɓe, jinnaaɓe, ƴellitaare to Duɗal Winnderewal Jaŋde Renndo (ISS), (hannde ko Duɗal Jaŋde Renndo hakkunde leyɗeele Erasmus), The Hague9 Institute of Social Studi1). O jogii kadi seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde London (2007). Yanti heen, omo jogii seedantaagal jaŋde leslesre to bannge laamu, demokaraasi e politik renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Erasmus to bannge ganndal renndo, to La Haye (2015).[4]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Bunmi golliima e nder faggudu laamu, e nder renndo ngo, e nder fannuuji faggudu ɗi ngalaa ngartam. O woniino e fannu jaŋde ko jannginoowo ɗemngal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moremi, Ile-Ife (1993–1995), e jannginoowo ɗemngal e binndol Farayse to duɗe jaaɓi haaɗtirde – Duɗal jaaɓi haaɗtirde Osun (1995–1998).[5]
O golliima kadi e nder fedde nde wonaa laamuyankoore to leydi Najeriya, o woniino Ofiisaajo Porogaraam to nokkuure ƴellitaare aadee, Ile-Ife (1998–2000). O naati Baobab ngam hakkeeji aadee rewɓe, Lagos ko o Ofiisaajo Porogaraam e hitaande 2000, o ummii e jappeere Direkteer Porogaraam e hitaande 2006. Ko noon kadi, o woniino jannginoowo mawɗo e koolaaɗo kuuɓal fedde winndereyankoore Demokaraasi Rewɓe (IWDN) to Women’s Ship for Learning Part, to Amerik 2007 e 2008. O fuɗɗii LaRen Consulting e hitaande 2009, o woniino Konsul mawɗo/CEO haa o noddaa ngam golloraade e laamu leydi makko, Ekiti e hitaande 2010. Ko o golloowo laamu, o golliima e sahaaji ceertuɗi no Komisariyaajo e kadi Jaagorgal keeringal ngam GoMD, Jokkondiral hakkunde leyɗeele keewɗe; Naatgol e geɗe hakkunde laamuuji; e MDGs & Jokkondiral ƴellitaare haa 2014.[6][7]
Bunmi sosi PLEG Consulting and Resources, fedde toppitiinde ko fayti e rokkude sarwisaaji e golle nanondiral e fannuuji ceertuɗi – ardorde e njuɓɓudi doole aadee; kaaldigal e nanondiral; jeyi leydi; mahugo; ƴellitgol jaayɗe dijital; njuɓɓudi kewu nguu, e ko nanndi heen. O wonii hannde gardiiɗo gollordu BAOBAB ngam Hakkeeji Aadee Rewɓe, fedde nde wonaa laamuyankoore, daraniinde ɓeydude darnde rewɓe e sukaaɓe rewɓe e nder naatgol e ɗeeɗoo fannuuji: Hakkeeji Rewɓe e nder Aduna Golle; Ƴellitaare Ardorde Rewɓe; Jinnaaɗo e Laamu Jaɓɓungal; Doole sukaaɓe rewɓe; e Semmbinde Pelle Rewɓe.[8][9][10][11]
Ko kanko wonnoo hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e eɓɓaande ɓernde jaasnde (BHI) e hannde ko kanko woni hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e yaajnude hakkeeji e ƴellitaare (WISCORD) e nokku faggudu rewɓe e worɓe e Afrik (CGE-Africa). O jooɗii kadi e birooji pelle keewɗe e nder sekteeruuji ɗi ngalaa ngartam e nder sekteeruuji keertiiɗi.[12][13]
Wiɗtoowo e winndiyanke, Bunmi waɗii binndanɗe wiɗtooji joy (5) jaŋde, o waɗii eɓɓooji wiɗtooji golle keewɗi e nder duuɓi. Yanti heen, omo jogii ko ina ɓura capanɗe tati (30) binndanɗe e binndanɗe ɗe o winndi heen, kadi omo wallitorii fotde defte sappo (10).[14][15]
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Bunmi ina resndi porfeseer Dipo Salami, ɓe ndañi ɓiɓɓe tato – Yeside (1993), Dolapo (1995) e Temisan (1997). O yiɗi ko yimde e yahde.[16][17][18]
Awards
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Joint Japan/World Bank Graduate Scholarship (World Bank 2001–2002)[19]
- Chevening Fellowship (UK FCO, 2007)[20]
- Justice of the Peace (Federal Government of Nigeria, 2012)[21]
- Certificate of Recognition (Ministry of Gender and Development, Liberia 2012)[22]
- Best Development and Initiative Award (Life Changers Foundation UK, 2013)[23]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Bunmi Dipo-Salami". africanfeministforum.com/. March 19, 2016. Retrieved October 9, 2019.
- ↑ "I Work To Give Women A Voice – Dipo-Salami". leadership.ng/. Retrieved October 9, 2019.
- ↑ "CONTRIBUTORS". www.radiotownhall.com/. Retrieved September 4, 2019.
- ↑ "Olubunmi Dipo-Salami". researchgate.net/. Retrieved October 9, 2019.
- ↑ "Why We Must Name And Shame Rapists In Nigeria – Bunmi Dipo-Salami". theinterview.ng/. July 15, 2019. Retrieved October 3, 2019.
- ↑ "Ekiti begins consultations on roadmap to economic recovery". www.ghanamma.com/. Retrieved October 9, 2019.
- ↑ "Ekiti begins consultations on roadmap to economic recovery". dailypost.ng/. December 24, 2011. Retrieved October 3, 2019.
- ↑ "Fighting the Good Fight for Women's Rights". npr.org/. Retrieved June 5, 2019.
- ↑ "'Adulterous' teenager sentenced to death by stoning". irishexaminer.com/. October 22, 2004. Retrieved June 23, 2019.
- ↑ "Sharia & BAOBAB publication" (PDF). Retrieved April 10, 2019.
- ↑ Alumona, Kingsley (2024-08-31). "We can't advocate full participation of women in leadership, yet craft different rules for them —Bunmi Dipo-Salami, ex-Ekiti commissioner". Tribune Online (in Engeleere). Retrieved 2025-01-20.
- ↑ "Our Board". braveheartinitiative.org/. August 3, 2016. Retrieved October 5, 2019.
- ↑ "Interviews with WLP Partners on organizational work and future plans". learningpartnership.org/. Retrieved October 5, 2019.
- ↑ "Who Needs an HIV Policy?" (PDF). Retrieved June 10, 2019.
- ↑ "Mainstreaming a gender justice approach : a manual to support NGOs in self-assessing their gender mainstreaming competence". bibalex.org/KIT/. Retrieved October 10, 2019.
- ↑ ""I find that my role models are women around me who have come before me" – Temisan Dipo-Salami". heir.com.ng/. Retrieved October 9, 2019.
- ↑ "CURRICULUM VITAE:Professor Oladipo SALAMI, DPhil" (PDF). Retrieved June 10, 2019.
- ↑ "Yeside Dipo-Salami". new.usgbc.org/. Retrieved August 17, 2019.
- ↑ "what is the most important feature[key success factor]". doi:10.1596/1020-797X_13_1_BM. Cite journal requires
|journal=
(help) - ↑ "BOARD OF TRUSTEES". cgeafrica.org/. Retrieved June 6, 2019.
- ↑ "Why We Must Name And Shame Rapists In Nigeria – Bunmi Dipo-Salami, JP". baobabwomenblogspot.site123.me/. Retrieved October 6, 2019.
- ↑ "Meet the team". olajoshua44.wixsite.com/plegconsult. Retrieved October 6, 2019.
- ↑ "Dipo – Salami Bags 2013 Best Development Initiative Awards". ekitistate.gov.ng/. Retrieved June 4, 2019.