Jump to content

Bunmi Dipo Salami

Iwde to Wikipedia
Bunmi Dipo Salami
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InndeBunmi Taƴto
Innde ɓesnguSalami Taƴto
Ɗuubi daygo17 Juko 1967 Taƴto
ƊofordeDiiwal Ekiti Taƴto
WoldeInngilisjo, Yarbankoore, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje, human rights activist, women's rights activist Taƴto
Janngi toObafemi Awolowo University, Erasmus Universiteit Rotterdam, University College London Taƴto

Bunmi Dipo-Salami (jibinaa ko 17 lewru bowte hitaande 1967) ko debbo jibinaaɗo to leydi Naajeeriya,[1] ko daraniiɗo peeje ƴellitaare e jom ngalu renndo. Ko kanko woni hooreejo hukuuma PLEG Centre, sosiyetee balloowo ngam ɓesdugo semmbe ardiiɓe lesdi Naajeeriya e nder Afrika fuu. Ko kanko woni ardiiɗo lesdi Naajeeriya ngam Rajo Townhall.[2][3]

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ko adii nde o gollotoo e fannu ƴellitaare, Bunmi janngi ko jannginoowo. O jogii seedantaagal ngenndiwal jaŋde (NCE) e jaŋde mawnde e ɗemngal Engele e Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde, Ikere-Ekiti (1988), o jogii kadi dipolomaaji Baccalauréat e jaŋde, e jaŋde mawnde e ɗemngal Farayse e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde mawngal Obafemi Awolowo, Ile-Ife, Nijeer (1992). Nde o yalti e janngingol, o naati e fannu ƴellitaare e hitaande 1998, o heɓi [Master of Arts] e jaŋde ƴellitaare, o heɓi heen seedantaagal rewɓe, jinnaaɓe, ƴellitaare to Duɗal Winnderewal Jaŋde Renndo (ISS), (hannde ko Duɗal Jaŋde Renndo hakkunde leyɗeele Erasmus), The Hague9 Institute of Social Studi1). O jogii kadi seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde London (2007). Yanti heen, omo jogii seedantaagal jaŋde leslesre to bannge laamu, demokaraasi e politik renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Erasmus to bannge ganndal renndo, to La Haye (2015).[4]

Bunmi golliima e nder faggudu laamu, e nder renndo ngo, e nder fannuuji faggudu ɗi ngalaa ngartam. O woniino e fannu jaŋde ko jannginoowo ɗemngal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moremi, Ile-Ife (1993–1995), e jannginoowo ɗemngal e binndol Farayse to duɗe jaaɓi haaɗtirde – Duɗal jaaɓi haaɗtirde Osun (1995–1998).[5]

O golliima kadi e nder fedde nde wonaa laamuyankoore to leydi Najeriya, o woniino Ofiisaajo Porogaraam to nokkuure ƴellitaare aadee, Ile-Ife (1998–2000). O naati Baobab ngam hakkeeji aadee rewɓe, Lagos ko o Ofiisaajo Porogaraam e hitaande 2000, o ummii e jappeere Direkteer Porogaraam e hitaande 2006. Ko noon kadi, o woniino jannginoowo mawɗo e koolaaɗo kuuɓal fedde winndereyankoore Demokaraasi Rewɓe (IWDN) to Women’s Ship for Learning Part, to Amerik 2007 e 2008. O fuɗɗii LaRen Consulting e hitaande 2009, o woniino Konsul mawɗo/CEO haa o noddaa ngam golloraade e laamu leydi makko, Ekiti e hitaande 2010. Ko o golloowo laamu, o golliima e sahaaji ceertuɗi no Komisariyaajo e kadi Jaagorgal keeringal ngam GoMD, Jokkondiral hakkunde leyɗeele keewɗe; Naatgol e geɗe hakkunde laamuuji; e MDGs & Jokkondiral ƴellitaare haa 2014.[6][7]

Bunmi sosi PLEG Consulting and Resources, fedde toppitiinde ko fayti e rokkude sarwisaaji e golle nanondiral e fannuuji ceertuɗi – ardorde e njuɓɓudi doole aadee; kaaldigal e nanondiral; jeyi leydi; mahugo; ƴellitgol jaayɗe dijital; njuɓɓudi kewu nguu, e ko nanndi heen. O wonii hannde gardiiɗo gollordu BAOBAB ngam Hakkeeji Aadee Rewɓe, fedde nde wonaa laamuyankoore, daraniinde ɓeydude darnde rewɓe e sukaaɓe rewɓe e nder naatgol e ɗeeɗoo fannuuji: Hakkeeji Rewɓe e nder Aduna Golle; Ƴellitaare Ardorde Rewɓe; Jinnaaɗo e Laamu Jaɓɓungal; Doole sukaaɓe rewɓe; e Semmbinde Pelle Rewɓe.[8][9][10][11]

Ko kanko wonnoo hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e eɓɓaande ɓernde jaasnde (BHI) e hannde ko kanko woni hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e yaajnude hakkeeji e ƴellitaare (WISCORD) e nokku faggudu rewɓe e worɓe e Afrik (CGE-Africa). O jooɗii kadi e birooji pelle keewɗe e nder sekteeruuji ɗi ngalaa ngartam e nder sekteeruuji keertiiɗi.[12][13]

Wiɗtoowo e winndiyanke, Bunmi waɗii binndanɗe wiɗtooji joy (5) jaŋde, o waɗii eɓɓooji wiɗtooji golle keewɗi e nder duuɓi. Yanti heen, omo jogii ko ina ɓura capanɗe tati (30) binndanɗe e binndanɗe ɗe o winndi heen, kadi omo wallitorii fotde defte sappo (10).[14][15]

Nguurndam neɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Bunmi ina resndi porfeseer Dipo Salami, ɓe ndañi ɓiɓɓe tato – Yeside (1993), Dolapo (1995) e Temisan (1997). O yiɗi ko yimde e yahde.[16][17][18]

  • Joint Japan/World Bank Graduate Scholarship (World Bank 2001–2002)[19]
  • Chevening Fellowship (UK FCO, 2007)[20]
  • Justice of the Peace (Federal Government of Nigeria, 2012)[21]
  • Certificate of Recognition (Ministry of Gender and Development, Liberia 2012)[22]
  • Best Development and Initiative Award (Life Changers Foundation UK, 2013)[23]
  1. "Bunmi Dipo-Salami". africanfeministforum.com/. March 19, 2016. Retrieved October 9, 2019.
  2. "I Work To Give Women A Voice – Dipo-Salami". leadership.ng/. Retrieved October 9, 2019.
  3. "CONTRIBUTORS". www.radiotownhall.com/. Retrieved September 4, 2019.
  4. "Olubunmi Dipo-Salami". researchgate.net/. Retrieved October 9, 2019.
  5. "Why We Must Name And Shame Rapists In Nigeria – Bunmi Dipo-Salami". theinterview.ng/. July 15, 2019. Retrieved October 3, 2019.
  6. "Ekiti begins consultations on roadmap to economic recovery". www.ghanamma.com/. Retrieved October 9, 2019.
  7. "Ekiti begins consultations on roadmap to economic recovery". dailypost.ng/. December 24, 2011. Retrieved October 3, 2019.
  8. "Fighting the Good Fight for Women's Rights". npr.org/. Retrieved June 5, 2019.
  9. "'Adulterous' teenager sentenced to death by stoning". irishexaminer.com/. October 22, 2004. Retrieved June 23, 2019.
  10. "Sharia & BAOBAB publication" (PDF). Retrieved April 10, 2019.
  11. Alumona, Kingsley (2024-08-31). "We can't advocate full participation of women in leadership, yet craft different rules for them —Bunmi Dipo-Salami, ex-Ekiti commissioner". Tribune Online (in Engeleere). Retrieved 2025-01-20.
  12. "Our Board". braveheartinitiative.org/. August 3, 2016. Retrieved October 5, 2019.
  13. "Interviews with WLP Partners on organizational work and future plans". learningpartnership.org/. Retrieved October 5, 2019.
  14. "Who Needs an HIV Policy?" (PDF). Retrieved June 10, 2019.
  15. "Mainstreaming a gender justice approach : a manual to support NGOs in self-assessing their gender mainstreaming competence". bibalex.org/KIT/. Retrieved October 10, 2019.
  16. ""I find that my role models are women around me who have come before me" – Temisan Dipo-Salami". heir.com.ng/. Retrieved October 9, 2019.
  17. "CURRICULUM VITAE:Professor Oladipo SALAMI, DPhil" (PDF). Retrieved June 10, 2019.
  18. "Yeside Dipo-Salami". new.usgbc.org/. Retrieved August 17, 2019.
  19. "what is the most important feature[key success factor]". doi:10.1596/1020-797X_13_1_BM. Cite journal requires |journal= (help)
  20. "BOARD OF TRUSTEES". cgeafrica.org/. Retrieved June 6, 2019.
  21. "Why We Must Name And Shame Rapists In Nigeria – Bunmi Dipo-Salami, JP". baobabwomenblogspot.site123.me/. Retrieved October 6, 2019.
  22. "Meet the team". olajoshua44.wixsite.com/plegconsult. Retrieved October 6, 2019.
  23. "Dipo – Salami Bags 2013 Best Development Initiative Awards". ekitistate.gov.ng/. Retrieved June 4, 2019.