Carlien Bou-Chedid
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Gana |
| Sana'aji | structural engineer |
Carlien Bou-Chedid ko jiiloowo to bannge njuɓɓudi e yerɓo leydi to leydi Ganaa.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Bou-Chedid janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Wesley e Presec, to Legon, ɗo o yiyri rewɓe teskinɓe, hono Marie Curie e Helen Keller.[1] Caggal ɗuum o heɓi BSc (Hons) e Innjiniyaaruuji Siwil to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Surrey, to leydi Angalteer, e hitaande 1983 e MSc e Innjiniyaaruuji yerɓo leydi e Dinamiik mbaydiiji to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Imperial College London e hitaande 1999.
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Bou-Chedid fuɗɗii golle mum ko e fedde toppitiinde ko fayti e mahdi (AESC) e hitaande 1985, o woni debbo gadano e nder leydi Ganaa, to bannge mahdi. O golliima e AESC haa hitaande 1993, o woni e ƴellitde diisnondiral, e ƴeewndo kontraaji, e njuɓɓudi eɓɓaaɗe injiniyaaruuji. O wonii debbo Ganaajo gadano heɓde tergal timmungal e nder fedde GhIE e hitaande 1990, o suɓaama kadi debbo gadano e nder diiso mayre e hitaande 1992.
Baɗte
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Housner Duɗal wiɗtooji Innjiniyaaruuji yerɓo leydi
- Yiilirde Sosiyetee Elektrik leydi Ganaa.
- Tergal yiilirde Liiseer North Ridge.
- Yiilirde Fedde Adunaare Pelle Innjiniyaaruuji.
- Hooreejo Fedde Pelle Innjiniyaaruuji
- Boad tergal Fedde Fedde Innjiniyaaruuji
Himobe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Ghana Institution of Engineers gets first female president". Modern Ghana (in Engeleere). Retrieved 2025-02-13.