Jump to content

Charles Joseph George

Iwde to Wikipedia

Charles Joseph George (ko adii 1881 – 1906) ko njulaagu Saro[nb 1] keewngu faayiida, toɗɗaaɗo tergal e Diiso doosɗe leydi Koloni Lagos gila 1886 haa jooni.[1]

Ardiiɗo Eklesiya

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Charles Joseph George jibinaa ko to wuro Lagos, leydi Najeriya. O jeyaa ko e iwdi Egba, ko o njulaagu Lagos, ko o Wesleyyanke mawɗo.[2] Angalteer C.M.S. Duɗal Grammar, Lagos sosaa ko e hitaande 1859 e juuɗe Rev. T.B. Makaolay. Ñalnde 13 lewru bowte hitaande 1874, ardiiɓe renndo Methodist, ina heen C.J. George, kawri ngam yeewtidde e sosde duɗal nanndungal e ngalɗoo duɗal wonande terɗe renndo maɓɓe. Caggal nde ɓe mbaɗi golle ngam dañde ngalu, suudu duɗal sukaaɓe Methodist udditaa e lewru suwee 1877.[3] Ñalnde 17 lewru feebariyee hitaande 1881, George ina jeyaa e ardiiɓe renndo ngo, ɓe ndarni kaaƴe ngam ƴellitde Egliis Wesley to Olowogbowo, to bannge hirnaange duunde Lagos.[4]

Tergal Diiso sarɗiiji

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ko o hooreejo renndo njulaagu ɓiɓɓe leydi, C.J. George toɗɗaama tergal ngal wonaa laamuyankeewal[nb 2] e nder Diiso doosɗe leydi ndii, e juuɗe guwerneer Alfred Moloney nde Koloni Lagos seerti e Gold Coast e hitaande 1886.[1] Diiso doosɗe keso ngoo waɗi ko terɗe nay laamuyankooje e tati ɗe ngonaa laamuyankooje. Moloney suɓiima Afriknaaɓe ɗiɗo ngam wonde wakili’en ɓe ngonaa laamuyankooɓe, goɗɗo oo ko James Johnson.[2]

Angalteernaaɓe peewniino yoɓde Dosunmu, Oba mo Lagos, hitaande kala fotde 1 000 £ ngam wuurde, caggal ɗuum ɓe keɓa njiimaandi timmundi e koloñaal oo. Nde Dosunmu sankii e hitaande 1884, Afriknaaɓe e gardagol James Johnson e ballal George ɗaɓɓiri yoɓde ɓiyiiko biyeteeɗo Oyekan njoɓdi moƴƴiri. Ɗum noon ko njuɓɓudi ndii jaɓi, kono ko e salaare tan.[5] E lewru ut 1896, C.J. Neville, kamɓe fof ko njulaagu e terɗe Diiso doosɗe ɗe ngonaa laamuyankooje, mbaɗii ɗaɓɓaande ngam ɗaɓɓude mahngo laawol laana njoorndi to duunde Lagos tawa wonaa to Iddo, kadi ina ɗaɓɓi nde laawol laana njoorndi ngol ɓeydetee haa Abeokuta. George woni hooreejo delegaasiyoŋ waɗoowo ndee ɗaɓɓaande, o siftinii nafooje mum keewɗe to bannge njulaagu.[6]

E hitaande 1903 wonnoo ko kiris ngam yoɓde tolnooji ɗi laamɓe leydi ndii mooftata e njulaagu, hay so tawii noon Oropnaaɓe ina ngoppitaa. Alternatiif oo ko lomtaade tolnooji ɗii e ballal. Guwerneer William MacGregor ɗaɓɓiri miijooji C.J. George, Christopher Sapara Williams e Obadiah Johnson ngam wonde ardiiɓe miijooji ɓiɓɓe leydi. Fof ina yiɗi jogaade tolnooji ɗii ngam waasde mettinde laamɓe ɓee.[7] E hitaande 1903 laamu koloñaal oo feewni kuulal ngal jaayndeeji ɗii mbaɗi, ina wiyee ko ngam haɗde libeluuji yaltineede. George, Williams e Johnson, terɗe diɗɗal ngal tati, kamɓe fof ɓe njaɓaani, ɓe mbiyi wonde kuulal ngal ina haɗa ndimaagu jaayndeeji. George wiyi « kala caɗeele e laawol baylugol jaayɗe e nder ndeeɗoo koloñaal firti ko ruttaade Lagos e ngonka mum duuɓi capanɗe joyi walla capanɗe joyi jooni ». Ko wonaa ɗeen caɗeele fof, yamiroore ndee waɗtaama sariya.[8]

George toɗɗaama kadi e Diiso doosɗe e lewru abriil 1904.[9] O woni e darnde makko e nder Diiso ngoo haa o sankii e hitaande 1906.[10]

A "Saro" ko maccuɗo Siyera Leyoon rimɗinaaɗo, iwdi mum Naajeeriya, gartuɗo Naajeeriya.

"Unofficial" firti ko siwil ko luutndii laamɗo koloñaal.

Lynch hitaande 1970, hello 220-221.

Ayandele hitaande 1970, hello 164.

Duɗal sukaaɓe worɓe Metodist.

Katedraal Wesley.

Ayandele hitaande 1970, hello 174.

Olukoju 2004, hello 15.

Falola e Adebayo 2000, hello 115.

Ogbonda 1992, hello 8-9.

Laawol Downing.

Ayandele hitaande 1970, hello 166.

  1. "Laawol les" (PDF). Jaaynde Londres. 22 abriil 1904.
  2. Falola, Toyin; Adebayo, Akanmu Gafari (2000). Pinal, politik & kaalis e nder Yoruba. Bayyinooɓe njulaagu. ISBN 1-56000-418-5.
  3. Ayandele, Emmanuel Ayankanmi (1970). Holy Johnson, piilaaɗo ngenndiyaŋkaagal Afrik, 1836-1917. Rootledge. ISBN 0-7146-1743-1.
  4. Linch, Hollis Ralf (1970). Edward Wilmot Blyden: ko o neɗɗo ɓaleejo, 1832-1912. Jaaynde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Oxford Amerik. 220-221. ISBN 0-19-501268-2.
  5. "Duɗal jaaɓi-haaɗtirde sukaaɓe worɓe Methodist Lagos: Taariindi". Duɗal sukaaɓe worɓe Metodist Lagos. Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 24-03-2012. Heɓtinaama ñalnde 23-05-2011.
  6. Ogbonda, Kiris W. (1992). "Laamu koloñaal Biritaan, Diktatoor konu Afrik e jaayndeeji Naajeeriya" (PDF). Ƴeewndo Jaayɗe Afrik. 6 (3). Goomu Afrik ngam jaŋde jokkondiral. Heɓtinaama ñalnde 23-05-2011.
  7. Olukoju, Ayodeji (2004). "Liverpool" Afrik hirnaange : mbayliigu e batte njulaagu geec to Lagos, 1900-1950. Jaayndeeji winndereeji Afrik. ISBN 1-59221-292-1.
  8. "KOOR KATEDRAL WESLEY OLOWOGBOWO: Ko fayti e amen". KOOR KATEDRAL WESLEY OLOWOGBOWO. Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 24-03-2012. Heɓtinaama ñalnde 23-05-2011.