Jump to content

Child Rights Act in Nigeria

Iwde to Wikipedia
Child Rights Act in Nigeria
LesdiNaajeeriya Taƴto

E hitaande 2003, Naajeeriya hoosi sariya hakkeeji suka ngam domesticate Convention dow hakkeeji suka.Sariya hakkeeji suka 2003 ina yaaji hakkeeji aadee dokkaazi e nder doosgal leydi Naajeeriya 1999 kadi enact assemb dowlaaji e nder dowri, it tan bill fuɗɗii naatde ko e hitaande 2002, kono ɗum yahraani sabu luulndaare ummoraade e Diiso Toowngo ngam Shari'a.Kuulal ngal jaɓaama e hitaande 2003 e juuɗe gonnooɗo hooreejo leydi Chief Olusegun Obasanjo hono sariya hakkeeji sukaaɓe e hitaande 2003, ko ɓuri heewde ko sabu ƴaañgal jaayndeeji e pelle ngenndiije e dow stakehol. The Child Rights Act of 2003 extends the human rights granted to citizens in Nigeria's 1999 Constitution to children.[1][2] Although this law was passed at the federal level, it only takes effect in a state if the state assembly also enacts it.[3]

Ko woni e mum Sariya jojjanɗe sukaaɓe e hoore mum ina waɗi 230 kelle, ina waɗi 278 taƴre.

Feccere adannde ndee ina yamiri wonde so cukalel ina jogii heen miijo, ko nafoore maɓɓe ɓurnde moƴƴude ardii. Ina jokki e wiyde wonde jibinannde walla gardiiɗo sariya ina foti timminde golle mum ngam rokkude cukalel ngel ndeenka to bannge faggudu.

Feccere II hollitii wonde kuulal IV ngal leydi Nijeer...1999 doosgal e kala sariya fedde nde, tawa ina hollita hakkeeji gonɗi e nder leydi ndi, ina poti yiyeede ko e nder golle ɗee. Ndee winndannde ina hollita hakkeeji, ndimaagu, e golle sukaaɓe. Ina yahra e hakkeeji keertiiɗi e dowlaaji ngam sukaaɓe, ina jeyaa heen hakke : wuurde, innde, nguurndam galle, nguurndam keeriɗam, ndimaagu, wellitaare, golle pinal, golle cellal, e jaŋde.

Feccere III ina yeewta laabi ɗi cukalel foti reeneede. Ina jeyaa e ɗeen geɗe ndeenka dewgal sukaaɓe kam e jukkungo ngam waɗde golle e lanndaaji mawɗi tawtoraaɗi ɗii. Reendeeji goɗɗi ina njeyaa heen : waasde bonnude (ina heen kadi sokeede e tatooji) walla e bonanndeeji jowitiiɗi e jokkere enɗam, reeneede e golle kuutorteeɗe, walla naatde e kala golle konu.

Feccere IV ina limta dalillaaji ɗi yamiroore ƴeewndo sukaaɓe waawi ɗaɓɓireede, kam e sabaabuuji e dumunna mo yamiroore ndeenka emergency foti rokkeede cukalel. Ina laaɓi kadi farillaaji laamu dowri nde ngu holliti oon juɓɓule wonde cukalel ina bonna.

Feccere V hollitii ngonka ka cukalel foti arde e ñaawirdu ngam anndude so tawii ina njiɗi ndeenka. Ndee feccere ina hollita kadi sifaa neɗɗo baawɗo waɗde ngalɗoo kuulal huutoraade laabi cifaaɗi e ndee feccere.

Feccere VI ina limta laabi e no ñaawirdu nduu foti yahrude caggal nde yamiroore ƴeewndo cukalel waɗi.

Feccere VII ina addana ñaawirdu nduu huutoraade jarribooji baaba ngam waɗde kuule e nder ñaawirɗe siwil so tawii ko ɗe laaɓaani hol jibnaaɓe cukalel ngel.

Feccere VIII hollitii no kuule poti waɗeede e dow gartirgol cukalel.

Feccere IX detaayuuji baawɗi accude garde e laabi ɗi gardiiɗo ina waawi wayleede e mawɗo gooto e goɗɗo e dow cukalel.Feccere X ina hollita no cukalel wontirta warngooji ñaawirdu, wonde ina waawi wonde yoɓde gardiiɗo gadano oo ngam “jogaade” cukalel maɓɓe, e kuule jowitiiɗe e no cukalel waawirta yaltineede e nder gardiiɗo.

Feccere XI ina hollita ngonkaaji ɗi cukalel waawi resde, no mawɗo waawirta ɗaɓɓude resde cukalel, e kuule ɗe mawɗo resnduɗo cukalel ngel foti rewde.

Feccere XII ina ɗaɓɓi nde kala diiwaan Naajeeriya waɗata njuɓɓudi ngam ƴellitde sukaaɓe. Ndee feccere ina hollita kadi no ɗaɓɓaande ƴettugol cukalel ngel yahrata, ina hollita kadi wonde jiɗɗo ƴettude cukalel ina foti hoɗde e nder leydi ndi cukalel ngel hoɗi jooni ndii.

Feccere XIII ina sosa njuɓɓudi ñaawirɗe galleeji jogiiɗe tolnooji ɗiɗi, ina tabitina hakke sukaaɓe fof heɓde wasiyaaji sariya, ina ƴetta peeje ngam hisnude cukalel ngel (hono reentaade innde cukalel ngel, natal mum ekkol, walla kala ko ina anndi ɗum) e nder ñaawoore nde foti reende cukalel ngel.

Feccere XIV ina yamiri kala dowla yo sos binnditagol ngol rewata inɗe sukaaɓe toppitiiɓe ɗum en kam e inɗe sukaaɓe toppitiiɓe ɗum en gooto gooto walla toppitiiɓe ɗum en ñalnde kala, tawa ina njogii golle toppitiiɗe sukaaɓe ɓee. Ndeeɗoo kuulal ina rokka kadi laamu nguu mbaawka ƴeewtaade kala nokku ɗo « hakkille sukaaɓe » waɗata.

Feccere XV hollitii geɗe ɗe laamu leydi foti daranaade ngam reende wellitaare sukaaɓe.hat ina waawi soseede ngam hoɗnude sukaaɓe : galleeji renndo (walla galleeji sukaaɓe wonɓe e les njiimaandi laamu walla alaa), galleeji ballitooji, e galleeji sukaaɓe winnditiiɓe.

Feccere XIX ina hollita wonde jaagorde ina waawi rokkude ƴeewndo galleeji sukaaɓe ngam dalillaaji limtaaɗi e kuulal ngal.

Feccere XX ina rokka sukaaɓe hakke jogaade koye mum en e nder njuɓɓudi ñaawirdu. Ndee feccere ina laaɓti kadi wonde sukaaɓe ina poti ñaaweede e nder njuɓɓudi ñaawoore sukaaɓe wonaa e nder ñaawirɗe ɗo mawɓe ñaawetee ɗoo. Ɗum hollitaama nder polis’en lesdi Naajeeriya, doole woodi yimɓe jannginirɓe ngam hurgugo sukaaɓe. Gila e nanngugol cukalel haa e safaara mum e nder duɗal, ndeeɗoo feccere ina hollita laabi.

Feccere XXI hollitii no "ofiseeji toppitiiɗi" toɗɗaa kam e golle ofiseeji toɗɗaaɗi teeŋtuɗi ɗii.

Feccere XXII hollitii wonde ndeeɗoo feere ina addana ministeer oo sosde juɓɓule keertiiɗe ngam wallitde haajuuji sukaaɓe. Ɗeeɗoo nokkuuje ina mbaɗi (kono ɗe limtaaka heen): Nokkuuji hoɗorde sukaaɓe, Nokkuuji reentorɗi e nder caɗeele, e Nokkuuji njuɓɓudi sukaaɓe.

Feccere XXIII ina sosa Goomu ngenndiwal toppitiingal hakkeeji sukaaɓe, tawa ina waɗi wakiliijo gooto e nder juɓɓule laamu leydi Najeriya sappo e nay. Golle goomu nguu ko ƴettude golle baawɗe addande ɗum ɗooftaade kuule ɗee e hoore mum, kam e nanondiral goɗɗal jojjanɗe aadee ngal Naajeeriya siifondiri.

Feccere XXIV, tiitoonde mum ko « miscellaneous », ina toɗɗii won e batte sariya ɗe kala sosiyetee waawi jogaade ngam rewde ndeeɗoo feere. Ndee feccere kadi ina ɓeydoo siftinde kelme.Kuutoragol

Haa e hitaande 2016, sariya jowitiiɗo e hakkeeji sukaaɓe ina jokkondiri e sariya e nder 24 e nder 36 leydi Nijeer, tawi noon Enugu ko kañum ɓuri ɓooyde waɗde sariya e lewru desaambar 2016.

Ngam ƴellitde golle ɗee, Goomu Ngenndiijo Hakkeeji sukaaɓe sosaa. Goomuuji ɗii kadi cosi e won e dowlaaji ɗi ciifi golle ɗee. Goomu nguu limtii ko ɓuri teeŋtude e ko ɓuri teeŋtude ngam haɓaade haajuuji sukaaɓe : sosde ndiyam kisal e cellal, golloraade ñawu VIH/SIDA, sosde fartaŋŋeeji golle rewɓe ngam ɓe mbaawa toppitaade sukaaɓe ɓee, ɓe ndokka jaŋde leslesre winndere ndee, e waɗde kadi njuɓɓudi toppitiindi cellal adanndi. Ciimtol 2010 ina teskaa wonde mbaawka ƴeewtaade e huutoraade no haanirta nii golle ɗee ina famɗi.

Laawol goɗngol ngol sariya jowitiiɗo e hakkeeji sukaaɓe ina saɗta huutoraade ɗum ko sabu ina luurdi e sariyaaji ngenndiiji goɗɗi. Hay so tawii sariya jowitiiɗo e hakkeeji sukaaɓe ina siftina cukalel no kala mo duuɓi sappo e jeetati nii, ɗum ina luurdi e sariya Nijeer goɗɗo, sariya sukaaɓe, tokosɗo, toɗɗaaɗo cukalel ko neɗɗo mo duuɓi mum njahrata e duuɓi sappo e nay. E ko feewti heen, sariya sukaaɓe sukaaɓe ina cikka yimɓe ina njogii duuɓi sappo e nay haa sappo e nay "yimɓe sukaaɓe".Sifa e ɗeen sariyaaji ɗiɗi ceertuɗi ina ngondi e caɗeele, ina addana ɗum en geɗe firo. Hay so tawii kuule nder sariya hakkeeji sukaaɓe ina poti yiyeede ko ina ustoo kala sariya goɗɗo, ko sariya jowitiiɗo e hakkeeji sukaaɓe Najeriya, jaɓaaka e nder leyɗeele Nijeer fof ina saɗtina.Laabi ɗiɗi mawɗi ina ngoodi ɗi pelle diineeji ɓamtata miijo jojjanɗe aadee. Arano oo ko miijaade hakkeeji aadee ko allah rokki ɗum en e nder aadaaji.[8] Wonande huutortooɓe lislaam, ɗum ina yiyee e simme hakkunde won e hakkeeji cifaaɗi e nder bayyinaango winndereejo jojjanɗe aadee e Quraana. So tawii ko haala jojjanɗe aadee sukaaɓe, ina woodi binndanɗe e nder Qur’aana e hadiis ɗe njahdaani e sariya jojjanɗe sukaaɓe mo hitaande 2003. Yeru, hakke resde walla reende ina yeewtee e Q 65:7, hakke jaŋde ina hollira e Tirmidhi, Hadiis 218.

Kono noon, laawol ɗiɗaɓol ngol pelle diineeji mbaawi yiyrude jojjanɗe aadee ko no doosɗe leydi Hirnaange nii, tawa ina luurdi e golle diine walla pinal. Hay so tawii noon laabi keewɗi ina ngoodi ɗi sariya lislaam yahdi e sariya jojjanɗe sukaaɓe, hono no siforaa dow nii, ina waɗi kuule joy mawɗe ɗe luulndii sariya lislaam e nder sariya 2003. Arano oo ko kuulal jowitiingal e dewgal sukaaɓe e nder feccere III. E nder sariya jowitiiɗo e hakkeeji sukaaɓe, ina winndaa wonde kala dewgal ngal cukalel waɗata, ina foti...kala dewgal ngal cukalel waɗata, ina jogori wonde ko ngal rewaani laawol sabu sukaaɓe ɓee mbaawaa jeyeede e nanondiral dewgal laaɓtungal. Ooɗoo sariya ina luurdi e miijo lislaam, wonde baaba mum ina waawi resde ɗum tawa heɓaani yamiroore mum. Ɗiɗaɓere, e nder feccere VIII, ina hollita wonde so cukalel ngel jibinaama, jibinannde mum walla jibnaaɓe mum tan ina njogii cukalel ngel, ina itta hakkeeji jibinannde mum ngam waɗde kala ko ina addana cukalel ngel. Miijo jibnaaɓe jibinannde woppude kala hakkeeji cukalel ngel ina yahdi e Surrah 33:4-5, ɗo winndaa wonde sukaaɓe ina poti heddaade haa jooni e jibnaaɓe jibinannde mum en e innde. Tataɓol, ina teskaa e feccere VIII sariya jowitiiɗo e hakkeeji sukaaɓe, wonde so tawii jibnaaɓe cukalel ngel resndaaka e sahaa nde cukalel ngel jibinaa ndee, yumma mum walla baaba mum ina waawi ɗaɓɓude jogaade cukalel ngel. Heewɓe e renndo lislaam, so cukalel jibinaama e nder dewgal, ko huunde tiiɗnde, kadi ndeeɗoo kuulal e nder sariya jojjanɗe sukaaɓe ina waawi yiyeede ko huunde nde alaa ɗo haaɗi.[8] Haala nayaɓa ka jokkere enɗam hakkunde sariya jojjanɗe sukaaɓe e renndo lislaam ko feewti e haala gartirgol walla reentaade no siforaa e feccere IX sariya oo. Sariya lislaam ina heewi jogaade yumma ko jom hakke e ɓiɗɗo. Kono noon sariya jowitiiɗo e hakkeeji sukaaɓe ina teskaa wellitaare e yiɗde sukaaɓe ɓee kam e mbaawkaaji e yiɗdeeji jibnaaɓe ɓee nde ɓe ƴettata hol ko woni gardiiɗo sukaaɓe ɓee. E joofnirde, haala haɗde sukaaɓe ñaaweede, hono no ardi e feccere XX sariya jowitiiɗo e hakkeeji sukaaɓe nii, won heen cikkata ko ɗum huunde nde wonaa tan lislaam, kono kadi ko huunde nde wonaa Afrik

Reende pelle Golle

Sukaaɓe rewɓe tokosɓe nder leydi Naajeeriya jeyaaɓe e fedde wiyeteende It's Never Your Fault ina kaɓa ngam heɓde hakke resde ko adii nde ɓe keɓata duuɓi 18, no ɗum holliri e feccere tataɓere nde sariya hakkeeji sukaaɓe. Hannde, loowdi doosgal leydi ina hollita wonde so suka debbo resii, ina foti ƴeewteede no mawɗo nii, tawa noon ko duuɓi cukalel ngel nde resndaa ndee. Haa hitaande 2018, fedde nde hawritii ko ina tolnoo e 150 000 siyno ngam ɗaɓɓude yo laamu nguu waylu duuɓi jaɓgol ɗii, waɗta ɗum duuɓi 18.

Feccere XVI-XVIII ina hollita sifaaji galleeji

  1. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named :0
  2. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named :2
  3. United Nations (May 28, 2010). "Written replies by the Government of Nigeria to the list of issues (CRC/C/NGA/Q/3-4) related to the consideration of the third periodic report of Nigeria (CRC/C/NGA/3-4)". Convention on the Rights of the Child: 2–5.