Christian monden
Christiaan Willem Simon Monden (jibinaa ko ñalnde 26 mars 1975 to Noordwijkerhout)[1] ko ganndo renndo Holanndeejo, ko o jannginoowo to bannge renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nuffield, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. Monden ina jogii nafooje wiɗtooji e nder renndo galleeji ; demokaraasi renndo ; ŋakkeende potal renndo ; ceertugol renndo e nder cellal e maayde.[2]
Monden ko gardiiɗo jaŋde leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nuffield.
E nder Jeroen Smits, Monden sosi lowre ɓiɗɓe leɗɗe 76 leydi ƴellitoore ina waɗi humpitooji ko ina tolnoo e miliyoŋaaji 2,5 jibinannde 1,4 miliyoŋ debbo.[3][4]
Binndanɗe cuɓaaɗe "Ceergal e ɓeydagol caggal mum e ƴettugol leɗɗe cafrorteeɗe : wiɗto Finlande tuugiingo e batte jom suudu e batte neɗɗo gooto" (e Niina Metsä-Simola, Saska Saarioja e Pekka Martikainen) BMC Cellal Jaaynde, 2015 2015, 15:158. “Njuuteendi ŋakkeende potal e nder winndere ndee” (e Jeroen Smits) Ganndal renndo e safaara, 2009, 68 (6), 1114-1123. "Mbele batte bonɗe ɗe ceergal addanta wellitaare ina fawii e sifaa dewgal?" (e Matthijs Kalmijn) Jaaynde dewgal e ɓesngu, 2006, 68 (5), 1197-1213. "Jaŋde gollodiiɗo e hoore mum: mbele mo nguurdu-ɗaa oo ina jogii huunde ngam ƴeewde cellal hoore mum, simmeeji e yarde ko ɓuri heewde?" (e Frank van Lenthe, Nan Dirk de Graaf e Gerbert Kraaykamp) Ganndal renndo e safaara, 2003, 57 (10) 1901-1912. Tuugnorgal
Christiaan Willem Simon Monden, Jaŋde, ŋakkeende potal e cellal batte gollodiiɓe e nguurndam, deftere doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radboud Nijmegen, hitaande 2003 Dr Kerecee'en Monden. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nuffield. Ƴeewtaa ko ñalnde 28 lewru Mbooy 2015. "Renndaani: Ɗiɗi e nder leyɗeele ƴellitooje". Jeroen Smits, Kiristaajo Monden. Twinning e nder winndere ƴellitoore. PLoS GOOTOL, hitaande 2011; 6 (9): e25239 DOI: 10.1371/jaaynde.pone.0025239
Dataaji toppitiiɗi laamu Waylu ɗum e Wikidata Je lesdi feere ISNIVIAFAdunaaru