Collège Saint-Michel
| Yemre | list of cultural properties in Fribourg |
|---|---|
| Golle imaaɗe | 1582 |
| Religious order | Society of Jesus |
| Lesdi | Suwis |
| Nder laamoore | Fribourg |
| Jonde kwa'odineto | 46°48′25″N 7°9′28″E |
| Heritage designation | class A Swiss cultural property of national significance |
| Street address | Rue Saint-Pierre-Canisius 6–10, 20, 1700 Fribourg |
| Postal code | 1700 |
| Laawol ngol laamu anndani | http://www.csmfr.ch/, http://www.csmfr.ch/www/Bienvenue-au-College-St-Michel |
| Described at URL | https://api.geo.admin.ch/rest/services/ech/MapServer/ch.babs.kulturgueter/02072/extendedHtmlPopup, https://data.geo.admin.ch/ch.babs.kulturgueter/PDF/KGS_02072_GSK-f.pdf |

Ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde Saint-Michel (e ɗemngal Almaañ: Kollegium St. Nde sosaa ko e hitaande 1582 e yamiroore jesuit en, nde woni duɗal sukaaɓe worɓe.
Ko duɗal hakkundeewal laamu e sekulaar peewnitoowo jaŋde toownde. Ngo woni ko e ɓernde wuro Fribourg e dow tulde Belzé. Ko duɗal hakkundeewal jillondirngal e ɗemɗe ɗiɗi (Farayse, Almaañ) ina waɗi fotde 1 300 almuudo. Ko jiidaa e duɗe jimɗi, duɗal ngal ina waɗi kadi Passerelle, woni janngirde mawɓe rokketeende jogiiɓe mature professionnel walla keeriiɗo. Innde Collège St-Michel, sosaande e hitaande 1582, ina yaaji no feewi haa ɓurti kanton Fribourg, yimɓe heewɓe njannginaama toon.
Neɗɗaagal
Rektooruuji
Piyeer Misel (hitaande 1582-1888)
Jean-Batiste Jaku (1888-1924)
Hubert Savoy (hitaande 1924 haa 1939)
Romain Pittet (1939 haa 1952)
Mgr Eduwaar Kantin (1952-1971)
Abbé Andre Bise (1971-1983)
Mishel Korpata (1983-1989)
Jean Beriswil (1989-1996)
Nikolaas Renevey (1996-2004)
Jaak de Kulon (2004-2008)
Matiyas Jaajɗo (gila 2008)
Jannginooɓe tedduɓe
Jean-Piyeer Doran
Fabrice Hadjadj
Felisiyen Morel
Ko Kiloud Skorderet
Denis Klerk
Mikael Bugnon-Mordant
Loran Bardi
Karolin Julen
Almuɓɓe teskinaaɓe
Doggol almudɓe winndannde ndee ina waawi waasde rewde politik hoolkiso Wikipedia. Tiiɗno, moƴƴitin ndee winndannde e ittude inɗe ɗe ngalaa iwdiiji koolniiɗi kollitooji wonde ina poti naatde e ndee winndannde kadi ko almudɓe, walla e naatde e binndanɗe jowitiiɗe e ɓanndu winndannde ndee rewrude e ciimtol potngol. (Abriil 2021) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas)
Erich von Däniken, ganndo ko faati e weeyo ɓooyɗo
Patrik Aebischer (1954– ), hooreejo EPFL
Abbé Joseph Bovet (1879-1951), jimol
Dominik de Buman (1956– ), diisneteeɗo ngenndi
Jaak Seseks (1934-2009), winndiyanke Michel Deneriaz (1928-1999), gardiiɗo rajo e yeewtere pijirlooji
Joseph Deiss (1946– ), gonnooɗo depitee fedde ndee
Antoine Dousse (1924–2006), yeeyoowo defte, jannginoowo e binndoowo
Koloud Froso (1935), winndiyanke, bayyinoowo
Emil Gardaz (1931-2007), jimoowo e binndoowo
Feliks Glutz, ko neɗɗo politik mawɗo
François Gross (1931-2015), jaayndiyanke
Piyeer Hemmer (1950–2013), gooto e ardiiɓe enternet e nder leydi Siwis
Armin Jordan (1932-2006) woni hooreejo fijirde Kardinal Charles Journet (1891-1974) Antoni Kolmann (1771-1836), jannginoowo jesuit en
Mgr Piyeer Mamie (1920-2008), ko episkop
Jules Marmier (1874-1975), jimoowo, jimoowo cello, jimoowo orgaan e hooreejo jimɗi Suwis
Georges Python, hooreejo leydi, mawɗo sosɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Fribourg e hitaande 1891
Gaston de Rausset-Boulbon (1817-1854), ko jom doole, jaaliiɗo jeereende Sonora (Meksik)
Konte Gonzage de Reynold (1880-1970), daartoowo e binndoowo
Leon Savari (1895-1968), winndiyanke e jaayndiyanke
Piyeer Skol-Latur (1924-2014), jaayndiyanke
Vladimir Serbinenko, Suwis gadano heɓde njeenaari kaŋŋe e kawgel hiisiwal hakkunde leyɗeele
Baaba Yuusuf-Mari Timon-Daawuuda (1835-1842), sosɗo Dental Ɓernde Ceniinde Iisaa
Ernst Wilcek (1862-1948), annduɗo leɗɗe
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Doggol duɗe jesuit en
Tuugnorgal.[1]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "University of Fribourg Ranking and Address". University Review. 10 April 2012.