Jump to content

Communist Workers Party (Japan)

Iwde to Wikipedia

Lannda Gollotooɓe Kominist

Communist Workers Party (Japan)
Japanese New Left
Golle imaaɗe1966 Taƴto
LesdiJapan Taƴto
Headquarters location東京都 Taƴto
End time1971 Taƴto

(e ɗemngal Japon: 共産主義労働者党) ko lannda kominist daraniiɗo Sowiyet en to Japon. Nde sosaa ko e lewru noowammbar 1966, nde feccii e pelle tati e lewru desaambar 1971. Lannda kaa yaltini jaaynde wiyeteende Toitsu hakkunde lewru feebariyee 1967 e lewru desaambar 1971.

Baagal sukaaɓe lannda kaa ko Ligue des jeunes proletariaires e caltal mum almudɓe ko Ligue des étudiants proletariaires.

E lewru noowammbar 1966 lannda Koukaiha (catal dille nano) e lannda Sowiyet (catal nano “Daande Japon”) kawri ngam sosde lannda keso. E fuɗɗoode lannda kaa, jokkondiral tiiɗngal ina woodi hakkunde maɓɓe e Goomu Jam ngam Vietnam (Beheiren). Nde binnditagol lannda gollotooɓe kominist waɗi, terɗe mum ko wayi no Iida Momo, Yoshikawa Yuuichi, Kurihara Yukio, Muto Ichiyo, e Hanazaki Kouhei tawtoraama Goomu Jam ngam Vietnam. Ko e toɓɓere ɓennunde ndee, Okatome Yasunori, jeyaaɗo e Ligue des étudiants proletariens de la parti communiste travailleur, miijii ko ɗum feere manoore nde parti communiste des travailleurs Japon. Woɗɓe terɗe fedde janngooɓe proletariat ina njeyaa heen Kasai Kiyoshi e Kamewada Takeshi etaade tuugnaade e golle mum en to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hosei.

Haa jooni lannda kaa yahrata ko e yaajnude golle mum haa Kyushu, gure Okayama, Kyoto, Osaka, e prefektuur Aichi, kono e hitaande 1970 nanondiral Anpo addani lannda kaa luural ndernderiwal. Ɗum addani lannda gollotooɓe kominist Japon feccude e calɗi tati, fusi.

Lannda Rewolison gollotooɓe : Ɓe ngoni ko e Higuchi Tokuzo, ɓe njiytiraa ko bannge ñaamo. Caggal ɗuum ɓe mbayla innde maɓɓe ngam wontude Diiso lannda gollotooɓe ngenndi. Jaaynde maɓɓe wiyetenoo ko Révolution des flammes. E darorɗe kitaale 1980 fedde ndee wayi ko no maayde nii.Rewolisiyoŋ en (Prokakuha) : ɓe ngoni ko e saraaji Shirakawa Masumi, ɓe njiytiraa ko ɓe senngooji. Caggal nde nde feccii, ɓe ngonti fedde mawnde lannda gollooɓe kominist Japon. Ko Diiso ngenndiijo lannda gollotooɓe kominist Japon woni innde maɓɓe laawɗunde. Jaaynde maɓɓe ko Unity wonnoo.

Fedde Front Guerre Rouge : Ndee lannda ina tuugnii e Iida Momo, ina sikkaa ko bannge nano. Shitara Kiyoutsugu e Kasai Kiyosi njeyanoo ko e ndee fedde. Jaaynde maɓɓe wiyetenoo ko Front Guerre Rouge. Nde ɓe sosnoo ko Ligue des étudiants proletariens, ɓe ngalaano terɗe keewɗe, golle fedde nde ndartiima. Waɗde ngonka kaa, Iida Momo yalti e jappeere mum ardorde caggal ɗuum seerti e fedde nde. Terɗe heddiiɗe ɗee mbaɗti hakkillaaji mum en e hare Sanrizuka, e darorɗe kitaale 1980 fedde ndee maayii no feewi.

Ligue des Jeunes Proletariaires, wonti fedde sukaaɓe Revolutionnaires Proletariaires, hawri e fedde kominist Senki (anndiraande kadi fedde Ara), taƴti laabi e Red Helmet Three e heɓtude tower control ko addani udditgol portooji Aeroport Narita jokkude. Ɓe cikkatnoo ko ɓe njeyaa ko e pelle parlemaa ko wayi no « Yimɓe luulndiiɓe semmbeeji nukliyeer » e « ɓiɗɓe leydi jam ». E hitaande 1996 innde Rewolison en Proletariat en wayliima wonti « Sosei : fedde parlemaa yiɗnde ndimaagu, ballondiral, e taariindi » (kaayitaaji lannda : Glocal), terɗe mum ko wayi no Shirakawa e Miyabe Akira njalti ko e ardiiɓe lannda Rainbow e Greeny, feccere Greeny Greenur ( Greenly the Table Party). Japon.

HifnereE fuɗɗoode, Fedde Almudɓe Proletariat Lannda Gollotooɓe Kominist Japon ina waɗi terɗe Ligue des étudiants démocratiques gauche, fedde nde jeyaa ko e “Daande Japon” daraniiɗo Sowiyet en, fedde nde dognooɓe lannda kominist Japon hono Shiga Yoshio. E lewru marse 1968, almudɓe wonnooɓe e fedde janngooɓe proletariat (Ligue des étudiants proletariens) lannda gollotooɓe kominist Japon kuutoriima kaskiiji daneeji ɗi Ligue des étudiants démocratiques. Kono caggal ɗuum ɓe mbayli huutoraade mbaydi ɓaleeri Koukaiha ngam kaskiiji maɓɓe. E lewru marse 1969, Ligue des étudiants prolétariens hesɗitinii diisnondiral ngal, huutorii kaskiiji daneeji ɗi ɓe njiylotonoo « Pro-Gakudou » e ɓaleejo.

Ñalnde 19 lewru bowte hitaande 1970, lannda gollooɓe kominist Japon yaltinii winndannde tiitoonde mum ko “Kaski boɗeejo renndinaaɗo e soldaat rewolison.” Ndee winndannde tuugii ko e ciimtol kampaañ ɓennuɗo oo, ina hollita anniya maɓɓe jokkude kampaañ radikal. “Ɗum woni duuɓi murto ɗi maande mum woni e boɗewol – mbaydi renndindi yimɓe waɗooɓe wolde,” Nokku kaskiiji Ligue des étudiants proletarien’s ndeen wayliima wonti boɗewol.

E wiyde miijo wooto, e nder hare noowammbar, waɗnoonde tuggi 16 noowammbar 1969 haa ñalnde 17 noowammbar 1969 e nder hare ngam haɗde gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii Sato yillaade Amerik nde waɗi, seppooɓe yeeso ɓe njalti e seppo Ligue des étudiants proletarien to Osakashe clatation s. Caggal nde Kasuya Takayuki, janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Okayama, maayi, ina gasa tawa ko fedde janngooɓe Proletariat wayli kaskiiji mum en e mbaydi boɗeeri ngam sunnaade maayde makko.

  1. Tōkyō Daigaku. Annals of the Institute of Social Science. Tokyo, Japan: The Institute, University of Tōkyō, 1966. p. 109
  2. Shiratori, Noriko. PEACE IN VIETNAM! BEHEIREN: TRANSNATIONAL ACTIVISM AND GI MOVEMENT IN POSTWAR JAPAN 1965-1974. University of Hawaii, 2018.
  3. "1968 All-Campus Joint Struggle League Era - Toitsu Personal Leaflet Storage". www.z930.com. Archived from the original on 2023-05-30. Retrieved 2025-04-14.
  4. "Burning Town (Struggle to Prevent Prime Minister Sato from Visiting the United States) | ToMuCo - Tokyo Museum Collection" (in Engeleere). Retrieved 2025-04-14.