Jump to content

Corinne Bonnet

Iwde to Wikipedia

Corinne Bonnet ko jannginoowo daartol diineeji ɓooyɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde to leydi Itali.[1]

O anndaa ko e golle makko e daartol e diine Mediteraane ɓooyɗo. O woniino wiɗtoowo mawɗo eɓɓoore ERC Advanced Grant ngam ƴettude karte politeismaaji ɓooyɗi.[2]

Bonnet timmini dipoloma mum e daartol ɓooyngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Liège e hitaande 1981.[3] Doktoraa makko, mo Jean Servais e Claude Baurain toppitii, ina wiyee « Melqart.

Bonnet jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Namur (Notre-Dame de la Paix) tuggi 1981 haa 1991.[3] E hitaande 1990-91, o woniino golloowo Humboldt to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tübingen.[3] Caggal ɗuum, o joginoo golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pontifikaal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Calabria e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Roma Tre.[3][4][5] E hitaande 2002, o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pierre Mendès-France e gardagol Colette Jourdain Annequin e eɓɓoore "Atelier mawɗo ganndal". wolde leydi (1888-1923)."

Gila 2003, Bonnet woni porfeseer daartol Gerek en to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toulouse.[3][4][5] Ko kanko woni cukko hooreejo Labex SMS (Structuration des Mondes Sociaux), nokku wiɗto ganndal renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, jannguɗo no jokkondiral hakkunde yimɓe e juɓɓule.[7] Tuggi lewru Oktoobar 2017 haa lewru Seeɗto 2022, ko kanko woni wiɗtoowo mawɗo eɓɓaande ERC wiyeteende Mapping Ancient Polytheisms: Cult Epithets ko jokkondire hakkunde diineeji e golle aadee.[2]

Gila lewru Yarkomaa 2024 ko o jannginoowo daartol diineeji ɓooyɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Scuola Normale Superiore.

Bonnet heɓii njeenaaje keewɗe ummoraade e Akademi Laamɗo Belsik : njeenaari E. Fagnan ngam jaŋde Semitik (1988), njeenaari H. Pirenne ngam wiɗtooji mum e defte Franz Cumont (1998), e njeenaari F. Cumont ngam... daartol diine (2014) ngam deftere makko wiyeteende Les Enfants de Cadmos. Yoɓde diine Fenisi helenisma.[3][5] E hitaande 2011, o suɓaama tergal Akademi binndi e binndi belɗi.[8] E hitaande 2016, o suɓaama e Akademi Orop,[4] e nder hitaande ndee kadi o heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Losanne.[9] E lewru sulyee 2019, Bonnet wonnoo ko haaloowo mawɗo e batu XVɓo Fedde Adunaare Fedde Jaŋde Kilaasikal e batu hitaande kala Fedde Kilaasikal.[10]

Binndanɗe cuɓaaɗe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

1988, Melkart. Kulte e miijooji laamɗo e nder Mediteraane (Jannde Fenisiya VIII = Deftere Faculté Filosofi e Binndanɗe Namur, 69), Leuven-Namur.

1991, e Cl. Baurain e V. Krings, ɗemngal Fonikeya. Lire e binndol e nder Mediteraane. (Janndeeji ɓooyɗi), Namur-Liège.

1996, Astarte. Dossier dokimaa e jiyɗe daartol (Darnde daartol diine Fenicio-Punica II), Rome: Kawtal Ngenndiwal Ricerche.

1997, Koolaaɗo kuuɓal ganndal Franz Cumont mo Duɗal Belsik Rome (Jaŋde Filoloji, Arkewolosi e Taariindi ɓooyndi Duɗal Taariindi Rome), Bruxelles-Rome.

2004. I Fenisi, Rome: Ƴeewndo Karocci.

2005, «Atelier mawɗo ganndal». Franz Kumont e njuɓɓudi wiɗtooji. Dowlaaji e ndimaagu. Janngirɗe duɗe jaaɓi-haaɗtirde haa joofnirde hare winndereere, 1918-1923, defte ɗiɗi (Janndeeji filosofi, arkewolosi e daartol ɓooyngol Duɗal taariindi Rome XLI/1-2), Bruxelles-Rome.

2011, "Dow laamɓe e leydi: Tofet e mahngo mbaydi kesiri e nder Kartaago Punik", e nder E. Gruen (ed.), mbaydi pinal e nder Mediteraane ɓooyɗo, Los Angeles, p. 373-387.

2014, Ɓiɓɓe Cadmos. Yoɓde diineeji ganndal helenistik, Pari: De Boccard.

2014, "Gerek en e Fenisiyankooɓe e nder Mediteraane hirnaange", e nder J. McInerney (ed.), Sehil e leñol e nder Mediteraane ɓooyɗo, Oxford: Wiley Blackwell, p. 327-340.

"Korinne Bonnet | Duɗal ɓurngal moƴƴude".

"Ko fayti e amen". Kartal Politeeji ɓooyɗi. Heɓtinaama ñalnde 22-07-2019.

Bonnet, Koriin. "Taariindi binndi ɓiyleydaagu – MME Corinne BONNET". Daartol binndol leydi (e ɗemngal Farayse). Heɓtinaama ñalnde 22-07-2019.

"Bonnet Koriin". Akademi Orop. Heɓtinaama ñalnde 22-07-2019.

"Matinol". www.akademieroyale.be (e Farayse). Heɓtinaama ñalnde 22-07-2019.

"CV Koriin Bonnet" (PDF). Akademi Laamɗo.

Puulan, Sebastien. "Njuɓɓudi renndo (SMS) – Njuɓɓudi". Njuɓɓudi renndo (SMS) (e ɗemngal Farayse). Heɓtinaama ñalnde 22-07-2019.

"BONNET Koriin". Akademi binndi e binndi belɗi (e Farayse). 29-06-2011. Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 22-07-2019. Heɓtinaama ñalnde 22-07-2019.

- "Terɗe – Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Farayse". www.farayse.fr. Heɓtinaama ñalnde 22-07-2019.

"Doktoraaji tedduɗi e njeenaari duɗal jaaɓi haaɗtirde."