Jump to content

Dame Julia Mary Goodfellow

Iwde to Wikipedia

Dame Julia Mary Goodfellow DBE FMedSci FInstP (jibinaa ko Lansdall; jibinaa ko ñalnde 1 sulyee 1951) ko gonnooɗo cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent, kadi ko hooreejo fedde ganndal leydi Angalteer ] Ko kanko woni hooreejo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde UK tuggi 1 ut 2015 haa lewru juko 2017.[7][8]

Nguurndam, jaŋde e golle puɗɗaaɗe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Goodfellow timminii dipoloma mum BSc e fisik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol[9], o heɓi kadi dipoloma makko PhD e biophysique to duɗal jaaɓi haaɗtirde Open[10] to Oxford. O fuɗɗii golle makko ko porfeseer ganndal biomolekulaar to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birkbeck e hitaande 1995, o artiraa e cukko jaagorgal e hitaande 1998.[11] E hitaande 2002, o toɗɗaa hooreejo fedde wiɗtooji ganndal nguurndam e ganndal nguurndam, debbo gadano ardaade fedde wiɗtooji to leydi Angalteer.[8] Goodfellow wonnoo ko hooreejo fedde ganndal leydi Angalteer tuggi 2009 haa 2014.[12]

E hitaande 2007, o toɗɗaa cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent.[13] E hitaande 2011, o toɗɗaa e Diiso Ganndal e Karallaagal e Diiso Faandaare Ganndal e Karallaagal.[7] Hannde, Goodfellow ko tergal e fedde wasiyaaji to bannge politik jaŋde toownde (Hepi).[14]

Goodfellow suɓaama hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde UK tuggi 2015 haa 2017, debbo gadano jogaade darnde ndee. E hitaande 2015 Goodfellow hollitii wonde Universities UK ina wallita e jokkude e Dental Orop, o siftinii “ɓeydagol faggudu, jaŋngooɓe gollotooɓe e jiytugol wiɗtooji ɓurɗi moƴƴude” ɗi UE waawi rokkude e nder fannu jaŋde.[15] E hitaande 2018 o wonti hooreejo fedde laamɗo ganndal nguurndam.[16]

2001 : Toɗɗaa ko Kumanndaa Laamaandi Angalteer (CBE)

2002: Doktoor tedduɗo e ganndal (Hon DSc) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol[17].

2002: Doktoor tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Strathclyde[9].

2004: Doktoor to duɗal jaaɓi haaɗtirde (DUniv) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Essex[18].

2005: Doktoraa ganndal teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh[19].

2005: Doktoraa ganndal teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Durham[20].

2009: Doktoraa ganndal teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester[21].

2010: O toɗɗaama e Dame Komandaajo e nder njuɓɓudi laamu Angalteer (DBE) ‘Ngam golle makko e ganndal’[22]

Nguurndam neɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 1972, Julia Lansdall resi Peter Goodfellow, ɓe ndañi ɓiɗɗo debbo gooto e ɓiɗɗo gorko gooto.

Wolde do goɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Goodfellow ina ñiŋaa sabu njoɓdi mum yah-ngartaa e yoɓde hitaande 2014-15. Njoɓdi makko e yah-ngartaa ina wiyee ko 26 635 £, tawi 92% e diwooje ɗee ko diwooje gadane walla diwooje njulaagu. O heɓi kadi ɓeydagol njoɓdi 3% e nder hitaande ndee, ɓeydi njoɓdi makko haa £272,000.[23]

O heɓi ɓeydaare njoɓdi £43,000 e hitaande 2012–13, ɓeydaare 19%.[24] Gollotooɓe woɗɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina ndartini ngam heɓde 2% ɓeydaare njoɓdi e nder hitaande wootere.[24] Jaaɓi-haaɗtirde ndee ñiŋaama e Dental Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde e Kolleeji ngam etaade "cuuɗde humpitooji teeŋtuɗi" e suuɗde binndanɗe batu ngu njoɓdi makko felliti.[citation needed]

Binndanɗe cuɓaaɗe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
  1. Ko moƴƴi, J.; Winstanley, M. (2004). "Sifaade ko arata yeeso e nder biyoloji". Biyoloji Siistemaaji. 1 (1): 6-7. PMID 17052110.
  2. Makdonal, J. T.; Purkis, A. G.; Smith, M. A.; Evans, P.; Koolaaɗo kuuɓal, J. M.; Slingsbi, C. (2005). "Kiristalinuuji ɓuuɓɗi: darnde ɓuuɓnde sisteyin β-hairpin e nder βB2-kiristalin e simulation e jarribo". Ganndal poroteyiin. 14 (5): 1282-1292. Doi:10.1110/ps.041227805. PMC 2253261. PMID 15840832.
  3. Sy, D.; Grawiyeer, Y.; Ko moƴƴi, J.; Wovelle, F. (2003). "Dartagol poroteyiin e plastisite ɓuuɓri ndiyam e nder alkama ns-LTP". Jaaynde mbaydi e dinamiik biomolekulaaji. 21 (1): 15-29. Doi:10.1080/07391102.2003.10506902. PMID 12854956. S2CID 42712897.
  4. Moraaji, G.; Koolaaɗo kuuɓal, J. M. (2003). "Simulaaji Lisozim Neɗɗaŋke: Ƴeewtaade sifaaji baɗooji Amiloidosis". Jaaynde Biofisik. 84 (4): 2149-2158. Kod Bib: 2003BpJ....84.2149M. Doi: 10.1016/S0006-3495 (03) 75021-8. PMC 1302782. PMID 12668424.
  5. Biti, E.; Zhong, W.; Kubal, G.; Hooldershaw, D.; Ko moƴƴi, J.; Sadler, P. (2002). "Nafooje pK(a) histidin wonande N-lobe transferrin neɗɗo: batte lomtingol nokku jokkondirɗo Asp e Ser (D63S)". Jaaynde biyokimiya mo alaa ko woni e mum. 88 (3-4): 403-409. Doi:10.1016/S0162-0134(01)00352-X. PMID 11897357.
  6. Koolaaɗo kuuɓal, J. (2002). "Jokkude hakkille e ganndal. Yeewtere Nigel Williams". Biyoloji jooni. 12 (3): 80-81. Doi:10.1016/s0960-9822(02)00663-2. PMID 11839282. S2CID 35371857.
  7. Purkis, A. G.; Bateman, O.; Ko moƴƴi, J.; Lubsen, N.; Slingsbi, C. (2001). "Sifaa kiristaal X-ray e domen C-terminal kiristalin S gamma neɗɗo". Jaaynde ganndal nguurndam. 277 (6): 4199-4205. Doi:10.1074/jbc.M110083200. PMID 11706012.
  1. "SEƊƊO MOƳƳO, Dame Juliya (Mariyam)". Mo woni kala 2013, A & C Black, ko binndol Bloomsbury plc, 2013; online edn, jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford.(abonnema ina ɗaɓɓi)
  2. "Lowre duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kent, 1". Mooftaa ko e asli mum ñalnde 9 lewru juko hitaande 2011. Ƴeewtaa ñalnde 11 lewru bowte hitaande 2010.
  3. "Lowre duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kent, 2".Mooftaa ko e asli mum ñalnde 2 abriil 2015. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 ut 2010.
  4. Lowre duɗal jaaɓi haaɗtirde Birkbeck
  5. Binndanɗe Julia Goodfellow ɗe duɗal jaaɓi haaɗtirde Microsoft winndi
  6. Diɗɗal Fedde Ganndal Angalteer Arsiwi 2013-06-06 to Masiŋ Wayback
  7. "Porfesoor Dame Julia Goodfellow suɓaama hooreejo duɗe jaaɓi-haaɗtirde leydi Angalteer ngam hitaande 2015 - 2017". UUK. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 2 oktoobar 2015. Ƴeewtaa ko ñalnde 1 ut 2015.
  8. Morgan, John (27 noowammbar 2014). "Julia Goodfellow woni debbo gadano hooreejo leydi UUK". wakkati-jaŋde.co.uk. Ƴeewtaa ko ñalnde 1 ut 2015.
  9. Faculté ganndal: Almuɓɓe e sehilaaɓe Arsiif 2014-08-20 to masiŋ Wayback, bristol.ac.uk; naatnaa ko ñalnde 9 abriil 2016.
  10. Koolaaɗo kuuɓal, Juliya (1975). Janngirɗe mbaydiiji stroma korneel (tesis doktoraa). Duɗal jaaɓi haaɗtirde udditiingal.
  11. Goodfellow ko lowre duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent
  12. "David Willetts wonata ko hooreejo keso BSA". Fedde ganndal Angalteer. Ƴeewtaa ko ñalnde 7 oktoobar 2015.
  13. "Duɗal jaaɓi-haaɗtirde toɗɗiima cukko hooreejo keso". Kent Kabaaru Enternet. 2 abriil 2007. Ƴeewtaa ko ñalnde 28 suwee 2015.
  14. "Yiilirde Wagginoore". Duɗal politik jaŋde toownde (Hepi). Ƴeewtaa ko ñalnde 28 suwee 2015.
  15. "Jaaɓi-haaɗtirde UK hollitii "in" darnde mum e nder jeewte UE to UK". Kabaaru PIE. Ƴeewtaa ko ñalnde 5 oktoobar 2015.
  16. Annduɗo nguurndam 65 (2) p22-25
  17. Dipolomaaji tedduɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol, bristol.ac.uk ; naatnaa ko ñalnde 9 abriil 2016.
  18. Jaŋngooɓe tedduɓe, essex.ac.uk; naatnaa ko ñalnde 9 abriil 2016.
  19. Jaŋngooɓe tedduɓe 2004-05 Arsiif 2014-12-02 to masiŋ Wayback, ed.ac.uk; naatnaa ko ñalnde 9 abriil 2016.
  20. Kabaaru: Setuuji jeegom ngam doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Durham, dur.ac.uk; naatnaa ko ñalnde 9 abriil 2016.
  21. Nayi ina teddinee to Manchester, manchester.ac.uk; naatnaa ko ñalnde 9 abriil 2016.
  22. "Nokku 59446". Jaaynde Londres (Ɓeydagol). 12 lewru juko hitaande 2010. p. 6.
  23. Florence Maher, VC UKC, waɗii 26 635 £ ngam diwde e laana ndiwoowa e hitaande yawtunde ndee, thetab.com ; naatnaa ko ñalnde 9 abriil 2016.
  24. Njoɓdi cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent, porfeseer Dame Julia Goodfellow, ɓeydiima fotde 265 000 £, ko ɗum woni ko wiyetee kentonline.co.uk; naatnaa ko ñalnde 9 abriil 2016.