Dammam
| Golle imaaɗe | 1922 |
|---|---|
| Laamu innde | الدمام |
| Lesdinkeejum | الدمام |
| Demonym | معنى الدمام " أطبق” أو محاطًا بمعلومات قوية |
| Ɗemngal ngal sarwiisiiji leydi fu njoni haalude | Arabic |
| Lesdi | Aarabe Sawdiyanke |
| Lamorde | Eastern Province |
| Nder laamoore | Eastern Province |
| Jonde kwa'odineto | 26°26′0″N 50°6′0″E |
| Postal code | 32400–32499 |
| Laawol ngol laamu anndani | http://www.e-amana.gov.sa/ |
| Local dialing code | 013 |
| Category for maps or plans | Category:Maps of Dammam |

Dammam (e aarabeere: الدمام, e ɗemngal romaan: ad-Dammām) woni jooɗorde e wuro ɓurngo mawnude e nder diiwaan fuɗnaange leydi Arabi Sawdit. Wuro laamorgo gollorɗe to daande maayo Persik, ngo waɗii yimɓe 1 386 166 e hitaande 2022, ɗum waɗi ngo wuro joyaɓo ɓurngo mawnude e nder leydi ndii caggal Riyaad, Jidda, Makka, e Madiina. Dammam woni ko ɓuri heewde e wuro laamorgo Dammam, anndiraango kadi Dammam mawɗo, ngo hawri e guwerneeruuji koɗdiiɗi e Khobar e Qatif. Haa hitaande 2022, yimɓe wuro ngo ko 2 743 318 neɗɗo, ɗum noon ko ngo tataɓo ɓurngo mawnude e nder leydi ndii. [1] [2]
Yiyngo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Nokku mo haa jooni wonti Dammam, ko leñol Dawasir hoɗi ɗum hedde hitaande 1923, e yamiroore laamɗo Ibnu Sawuud. Nokku oo ko wuro liɗɗi wonnoo e fuɗɗoode. Nde ƴellitii ko caggal nde petroŋ yiytaa e diiwaan hee, nde wonti wuro laamorgo e nokku njuɓɓudi. Caggal nde leydi Sawudit hawri, Dammam waɗtaa laamorgo diiwaan Fuɗnaange keso oo.
Dammam ina anndaa wonde nokku njuɓɓudi mawɗo wonande petroŋ Sawuud, ina wallita e njuuteendi njeeygu Port laamɗo Abdulaziz wuro ngoo. E nder mbaawkaaji 2 038 787 TEU e hitaande 2022, porto oo ko ɗiɗaɓo ɓurɗo mawnude e Golf Persik, tataɓo e nder leydi Sawuud, e go’o e nder Fuɗnaange hakkundeejo e Afrik worgo e mbaawkaaji kaɓirɗe.
Wuro ngo e heddiiɓe e diiwaan Fuɗnaange ina kuutoree e Aeroport International King Fahd (KFIA), aeroport ɓurɗo mawnude e winndere ndee to bannge njaajeendi leydi (ko ina wona 780 km2 [300 miil2), woni ko hedde 31 km (19 mi) to fuɗnaange-rewo wuro ngoo.
Tariya
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kitaale 1800 E hitaande 1866, Dental Dowlaaji Amerik e Irlannda mbaɗi njanngu e forso Dammam, tawi ko e les njiimaandi dowla Sawuud ɗiɗaɓo. Konu Angalteer fooli haa laaɓi, njangu nguu riiwtaa.
Njiylawu e yiytude nebam (kitaale 1932–1940) Peewnugol ɓulli ɓuuɓɗi to Dammam fuɗɗii ko e ndunngu 1933 to Jeddah, nde nanondiral ƴettugol petroŋ siifondiri e laamu laamɗo Abdulaziz e wakili’en sosiyetee petroŋ biyeteeɗo The Standard Oil Company to Kaliforni. Kippu annduɓe geɗe leydi neldaa to Dammam. Ɓe timmini peeje maɓɓe ngam ɓulli ɗii e fuɗɗoode lewru suwee 1934. Golle cellal ngam ɓuuɓnude lowre adannde to Dammam puɗɗii ko hedde lewru Yarkomaa 1935, haa ñalnde 19 feebariyee 1935. Ñalnde 30 abriil 1935, golle ɗee puɗɗii ɓuuɓnude ɓuuɓri petroŋ adanndi to Dammam. Nde Dammam No. 1 heɓaani njeñtudi fotndi, golle e dow mum njoofi ñalnde 4 lewru Yarkomaa 1936, Dammam No. 2 ɓuuɓnaa. Sabu njeñtudi fotndi, ina woodi peeje ngam ustude ɓulli 5 goɗɗi e nder nokkuuji saraaji Dammam No. 2. Hakkunde lewru suwee e puɗal suwee 1936, peewnugol ɗeen ɓulli fof ina ƴeewtee no feewi, ko ɓuri heewde e majji ina metti. Ñalnde 7 desaambar 1936, golle ɗee puɗɗii ko e Dammam No. 7. E fuɗɗoode, ɓuuɓri ndii heɓaani njeñtudi moƴƴiri. Kono, ñalnde 4 marse 1938, Ɓunndu 7 fuɗɗii yaltinde nebam keewɗam. Aramco Sawuud ƴettii Dammam lolluɗo oo, hono 7, mo jooni inniraa ko « Ɓunndu Jawdi » , ko ɗum holliti wonde laamu nguu ina jogii kaɓirɗe hidrokarbon keewɗe.
Daartol jamaanu (1960s–hannde)
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E nder duuɓi capanɗe seeɗa, nokku mo teemedde keewɗe hoɗnoo ko ina wona duuɓi capanɗe jeegom jooni, ina manti jooni ko ina tolnoo e miliyoŋaaji 1,5 neɗɗo, tee ina ɓeydoo mawnude haa hannde e tolno toowɗo duumotooɗo. Nokku Dammam oo, hono no gure petroŋ goɗɗe nii, ƴellitiima e fannuuji keewɗi. Ina heen jaɓɓaade njuɓɓudi petroŋ Sawuud, ko kañum kadi woni nokku wuro e gollordu hannde. Nde tawnoo ooɗoo fannu ina mawni e nder duuɓi gadani ɗii, laamu Sawudit ƴetti peeje ngam wallitde ƴellitaare nokku oo. Laabi kesi e laabi mawɗi njokkondiri wuro ngo ina ɓuuɓtoo e nokkuuji goɗɗi e nder gure e nder Laamu nguu. Laawol laana njoorndi jokkondiri Dammam e nokku ndema Kharj, jokki haa Riyad. Aeroport international Dhahran sosaa ko e hitaande 1961 ngam ɓeydude jokkondiral diiwaan oo e nokkuuji goɗɗi e nder leydi ndii e winndere ndee. Caggal ɗuum, denndaangal gollorɗe njulaagu weeyo njaltinaa to Aeroport International King Fahd ɓurɗo mawnude e hitaande 1999, ko ina wona 20 kiloomeeteer (12 miil) to worgo-fuɗnaange Dammam. Ngam hirjinde yaajde gollorɗe ɗe ngonaa petroŋ, wuro gollorɗe sosaa e nder nokkuuji udditiiɗi hakkunde gure tati ɗee. Jooni ko galle 124 usineeji, wuro gollordu adanndu Dammam, yaawi taartaade maslahaa wuro. Ndeen noon, wuro gollordu ɗiɗaɓuru sosaa ko ɓuri woɗɗude e nokku Dammam e sara laawol mawngol 615. Ina tawee e fotde 6 000 ektaar (2 400 ha) leydi, wuro gollordu ɗiɗmo ngoo ina waɗi 120 gollordu, tawi heen 160 ina ngondi e mahngo. Ɗeeɗoo leɗɗe ina peewna geɗe keewɗe ɗe yeeyetee e nder laamu nguu fof, kadi ina yeeytee e leyɗe goɗɗe. Jaɓɓugol hono ɗeen njeeyguuji e naatgol goɗngol ko liggotooɓe laanaaji keewɗi e sosiyeteeji njulaagu cakkitiiɗi e nder nokku hee kala.
Nokku Dammam oo, ko gila e fuɗɗoode, sosaa ko e dow kuule peewnugol wuro hannde. Nokkuuji hoɗɓe ina laaɓti ina ceerti e nokkuuji njulaagu, laabi ɗii ina njaaji ina njuuti, mahaaɗe ina njahdi e peeje. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e geɗe baɗɗe faayiida e mawnugol nokku oo, ƴellitgol leydi ; nokkuuji mawɗi e nder Golf Persik mo luggiɗaani, keɓtinaama. Ndiyam ɗam ina heɓee e nder laylayti renndo (desalination) ɗi pompata ko ina tolnoo e miliyoŋaaji jeeɗiɗi kuuɓtodinɗi ndiyam laaɓɗam ñalnde kala. Hokkude ndiyam ina wallita e mawnugol wuro e gollorɗe nokku Dammam, ina wazee ngam yaajnude gollorɗe desalinaaji gonze ngam weltinde mawnugol garoowol. Dammam ko wuro tergal e fedde winndereyankoore gure semmbe (WECP).
Geography
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Wakati
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ko ɓuri heewde e leydi Sawuud, Dammam ina waɗi weeyo jeereende ngulnde (BWh) e les njiimaandi weeyo Köppen.
Nguleeki ndunngu ina ummoo e nguleeki haa e nguleeki, kono sahaa e sahaa fof ina ustoo haa hedde 1 °C (34 °F) jamma. Toɓooji e nder Dammam ina keewi famɗude, ina keewi waɗde e lebbi cooyɗi, hono noowammbar, desaambar e janvier ; wondude e ɓuuɓol mawngol sahaa e sahaa fof. Toɓooli ina keewi ruttaade e lebbi ɓurɗi toowde e lewru desaambar e lewru janvier. Toɓo ɓurngo hoybude ina waɗa e ndunngu kono ina famɗi no feewi.
Nguleeki ndunngu ina wuli no feewi, sabu nokku ɗo diiwaan oo woni ɗoo ; e jokkude ɓurde 40 °C (104 °F) e nder waktuuji ñalawma tuggi lewru marse haa oktoobar. Jammaaji e nder ndunngu ina keewi wonde nguleeki ɓurtuki 35 °C (95 °F) e nguleeki toowki no feewi, sabu batte duunde nguleeki wuro. Henndu duƴƴe, anndiraande e nokkuuji ɗii shamals, ina heewi e ndunngu, tee ina heewi ummoraade fuɗnaange.
Tampere ɓurnde mawnude e nokku oo ina yahra e 51 °C (124 °F) ñalnde 13 ut 2021[10] haa 0.8 °C (33.4 °F) ñalnde 16 lewru Yarkomaa 2008.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Satterthwaite, David. "The scale of urban change worldwide 1950-2000 and its underpinnings" (PDF). odi.org. p. 39. Archived from the original (PDF) on 11 December 2017. Retrieved 28 April 2016.
- ↑ "Riyadh most populous Saudi city, Makkah most populous province". www.arabnews.com. 25 February 2012. Archived from the original on 3 March 2016. Retrieved 28 April 2016.