Jump to content

David S. Wiley

Iwde to Wikipedia

David S. Wiley (jibinaa ko e hitaande 1935) ko jannginoowo ganndal renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan (MSU).

Wiley golliima e jokkondiral leƴƴi to Zimbaabwee 1961-63 caggal ɗuum o waɗi wiɗtooji dow sosiyoloji nokkuuji nder gure e laddeeji to Zambia, Kenya, e Afrik worgo 1968-2010. Tuggi 1968 haa 1976 o wonii jannginoowo sosiyoloji e gardiiɗo porogaraam jaŋde Afrik (1972–76) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wisconsin-Madison, e hitaande 1977 haa 2008 o wonii gardiiɗo nokku jaŋde Afrik MSU e porfeseer sosiyoloji - e... Hooreejo gollordu to duɗal jaaɓi haaɗtirde MSU (2010–11).

Ko kanko wonnoo hooreejo Fedde Janngirɗe Afrik (1993) ; Cukko hooreejo Goomu Ngenndiijo Amerik ngam UNESCO ; hooreejo e sosɗo Diiso Ngenndiijo Title VI e Fedde Annduɓe Afrik Kuuɓtidinɓe. O ardii goomuuji winndereeji Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ganndal, Fedde Ameriknaare ngam Ɓamtaare Ganndal, e Fedde Sosiyoloji Amerik. O woniino ganndo mawɗo wiɗto Fulbright e hitaande 1994-95 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Durban-Westville, hannde duɗal jaaɓi haaɗtirde KwaZulu-Natal to Afrik worgo. Caggal hitaande 2000, wiɗtooji makko ina njokki e geɗe taariindi e nder Afrik worgo, e militeeruuji e nder Afrik, e jaŋde hakkunde leyɗeele e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde Amerik.[1]

Jaangirde Ph.D. Sosiyoloji e Sosiyoloji diine, Princeton Theol. Seminaar e Duɗal jaaɓi haaɗtirde. M. Diw. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale B.A. Koolaaɗo kuuɓal Wabash Golle Jaŋde hakkunde leyɗeele e ɗemɗe ngam yeeso winndere: Duuɓi capanɗe joyi e porogaraamuuji U.S. Title VI e Fulbright-Hays, Ardiiɗo mawɗo e binndoowo, East Lansing, MI: MSU Press, 2011 Jaŋde hakkunde leyɗeele e jamaanu aduna keso: Kuutorɗe batu politik ngenndiwal dow sariya jaŋde toownde, tiitoonde VI, e porogaraamuuji Fulbright-Hays, coftuɗo e binndoowo, Los Angeles: UCLA, 1982 Natal fedde: Hakkunde fannuuji hakkunde leyɗeele, coftuɗo e winndiyanke, New York: Fedde Ameriknaare ngam ƴellitde jaŋde hakkunde leyɗeele e Kawtal ngenndiwal ngam ɗemɗe janane e jaŋde hakkunde leyɗeele, 1990 Afrik worgo: Renndo, faggudu e ndimaagu, mawɗo binndol e binndol, Fuɗnaange Lansing, Michigan: Duɗal jaŋde Afrik, MSU, 1982, 335 pp. Hol ko woni caɗeele jowitiiɗe e jaltugol Amerik e UNESCO, e Leonard Sussman e Nancy Risser, Wasinton, D.C.: Goomu Ngenndiijo Amerik ngam UNESCO, 1984 Afrik, (wondude e Marylee S. Crofts), hitaande 1984 Ngam heɓde tonngooɗe, binndanɗe, e golle goɗɗe binndaaɗe, ƴeew [2]. Tuugnorgal

Kabaaru nguurndam David S. Wiley
"Wiley, David S. | Departemaa Sosiyoloji MSU". sosiyoloji.msu.jaŋde. Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 11-18 2011.

Dataaji toppitiiɗi laamu Waylu ɗum e Wikidata Je lesdi feere ISNIVIAFAdunaaru Je lesdi AlmaañIsraayiilLeyɗeele dentuɗe Pays-Bas Feere SNAC

Bannge leydi AmerikBiography icon Ndee ɗoo nguurndam ganndo renndo Ameriknaajo ko ƴaañorgal. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum.

Ikon Stub Ndee winndannde jowitiinde e Afriknaajo (neɗɗo daraniiɗo jaŋde Afrik) ko ƴoƴre. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum.

Categories: Afriknaaɓe Ameriknaaɓe Sosiyoloji Ameriknaajo Faculté de l’Université de Michigan1935 jibinanndeYimɓe wuurɓeWabash CollegeAlumni Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Yale DivinityAlumni Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde PrincetonHooreeɓe Fedde Janngirɗe AfrikSosiyoloji Ameriknaajo stubsAfricanist stubs