Debbo golloowo
Debbo golloowo ko helmere sifotoonde debbo mo faandaare mum ɓurnde mawnude e nguurndam ko sosde gollal e hoore mum. E sahaa nde helmere ndee fuɗɗii huutoreede e nder ngonka Amerik e kitaale 1930, nde huutortenoo ko teeŋti ngam seerndude rewɓe gollotooɓe e nder galle walla gollotooɓe caggal galle e nder golle ɗe ngalaa ɗo tuugii, ko wayi no haajuuji faggudu, e rewɓe yiɗɓe e waawɓe yiylaade golle ko wayi no golle. Ɗum firti ko golle e nder golle karallaagal walla njulaagu, tawa ina waɗi nokkuuji ɗo ƴellitaare, ɓeydagol, e karallaagal njuɓɓudi. Haa jooni rewɓe ƴettuɓe golle tawa ngalaa ɗeen sifaaji ina mbaawi jogaade ‘rewɓe gollooɓe’ sabu paandaale mum en, yeru rewɓe “yiɗɓe gollude wonaa tan ngam wallitde ɓesnguuji mum en, kono ngam heɓde ndimaagu faggudu mum en, walla ngam daɗde e nguurndam leydi ndi, walla ngam waawde gollodaade e rewɓe woɗɓe.”[1]
To leydi Amerik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ko adii wolde adunaare ɗiɗmere, ko ɓuri heewde e rewɓe Ameriknaaɓe ina ngolloo e nder galleeji e gollotooɓe caggal galleeji ko ɓuri heewde ko sukaaɓe e ɓe resndaaka, walla ko rewɓe. Biro binnditagol ngol hiisiima wonde ko 20% tan e rewɓe ina keɓa njoɓdi e fuɗɗoode kitaale 1900, ko 5% tan e ɓeen rewɓe ina resndaa. Ɗee limooje ina njejjita wonde golle rewɓe heewɓe e nder galle ina mbaɗi kadi golle e nder galleeji e peewnugol geɗe yeeyeteeɗe. Ɓe njejjita kadi ko ceertugol e humpitooji rewɓe ɓe ngonaa leƴƴi ceertuɗi. Yeru, " Rewɓe Afriknaaɓe Ameriknaaɓe ina mbaawi tawtoreede golle laabi ɗiɗi ko ɓuri rewɓe ɓaleeɓe e oon sahaa."
E hitaande 1930, tawtoreede rewve e nder luumooji golle veydii haa hedde 50 e nder teemedere e rewve vurve vurtude, 12 e nder teemedere e rewve dewve. Ɗee limooje ina kollita mbayliigu seeɗa seeɗa e jikkuuji renndo e fartaŋŋeeji golle rewɓe. Ɗumɗoo ina jeyaa e ko addani feminism (feminisme) mbayliigu adanngu nguu, ɗo rewɓe kawri ngam ɗaɓɓude hakkeeji ɓurɗi heewde wonande rewɓe, haa arti noon e hakkeeji woote.
E kitaale 1950, "rewɓe jogiiɓe nafoore golle tigi-rigi ina cifaa wonde ɓe keewaani, ɓe ngonaa juulɓe." So tawii heɓde cuɓagol wonde ‘debbo golloowo’ ina jokki e ɓeydaade, tikkere ndee ina heddii. E kitaale 50 e 60 noon, ko seerndi ɗum feeñi. Ina ɓeydoo yiyeede ina moƴƴi e rewɓe dewbo ina ngolloo so ina haani ngam wallitde faggudu galle walla so tawii galle mum e sukaaɓe mum ina ngara. Ndee ‘yiytere hesere’ rewɓe gollooɓe ɓuri jaɓeede sabu darnde aadaaji debbo-yumma ina heddii e wonde ngoƴa. So tawii rewɓe kollitii wonde golle mum en ko ɗiɗmere, ndeen noon ina muñanaa so tawii golle mum en kadi ko "laabi gadani ngam hollirde hoore mum e nder winndere aduna". Hay so tawii ɗeen mbayliigaaji ina udditana rewɓe fartaŋŋeeji seeɗa-seeɗa e nder nokkuuji golle, "helmere 'debbo golloowo' ndee ina hollita ƴoƴre walla ƴaañgal tiiɗngal e salaade rewɓe." [2]
Gap njoɓdi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Won daartol juutngol ŋakkeende njoɓdi hakkunde rewɓe e worɓe, ko huunde nde jokki haa hannde, ɗo rewɓe jogiiɓe tiitooɗe golle e golle nannduɗe e worɓe keɓata njoɓdi seeɗa. Gagga oo ina famɗi e nder yontaaji, kono e hitaande 2020 rewɓe ina keɓa haa jooni ko ina tolnoo e 17 e nder teemedere (17%) ko famɗi fof e worɓe e 10 e nder teemedere (10%) so en ƴeewtindiima ko ina wona 100 000 mbuuɗu e humpitooji.
To leydi Japon
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kyariaūman ko helmere Japonnaare, debbo, dewbo walla dewbo, jokkuɗo golle ngam dañde nguura e yahrude yeeso, wonaa debbo galle mo alaa golle caggal galle. Helmere nde fuɗɗii huutoreede ko nde rewɓe ina ɗaminaa resde e wonde rewɓe galleeji caggal nde njooɗii e golle " debbo biro " . Helmere ndee huutortee ko e Japon ngam siftinde ko nanndi e njoɓdi Japon ; debbo golloowo to Japon kadi ina gollira njoɓdi, ina yiɗi ɓeydude ngalu galle mum e golle walla heddaade e jeytaare mum e yiɗde golle jeytaare.
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Siling gilaas
- Kiriyaaman
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Orange, Michelle (19 April 2017). "Professional Lives: Career Women on Film". Virginia Quarterly Review. 93 (2): 178–181. ISSN 2154-6932. Stricker, Frank (14 February 2012). "Cookbooks and Law Books: The Hidden History of Career Women in Twentieth Century America". Professional and White-Collar Employments. K. G. Saur. pp. 437–455. doi:10.1515/9783110976380.437. ISBN 978-3-11-097638-0. Helson, Ravenna (1972). "The Changing Image of the Career Woman". Journal of Social Issues. 28 (2): 33–46. doi:10.1111/j.1540-4560.1972.tb00016.x. ISSN 1540-4560.
- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named ":02".